izpis_h1_title_alt

Posledice integracijske politike na primeru pogojevanja pravic migrantov z znanjem slovenskega jezika
ID Virant, Zala (Avtor), ID Mandelc, Damjan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Samaluk, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,01 MB)
MD5: CDB2DE1D6A91A4EF7C4428EEBFDBAB87

Izvleček
Možnosti vključevanja migrantov v družbo so odvisne tako od splošnih družbenih okoliščin in politik, usmerjenih v integracijo vseh, kot od specifične migracijske in integracijske politike. Ta na nadnacionalni in nacionalni ravni poudarja predvsem medsebojno povezano vključevanje migrantov na trg dela in znanje jezika. Integracijski ukrepi, usmerjeni v učenje jezika, niso samo pravica, ampak v vse več evropskih državah tudi obveza t. i. državljanov tretjih držav. Predmet v magistrski nalogi predstavljene kvalitativne študije primera je za slovenski prostor specifična jezikovna zahteva, ki se umešča v presek socialne politike, politike trga dela in zaposlovanja ter integracijske politike: državljani tretjih držav morajo v skladu z 8.a členom Zakona o urejanju trga dela v dvanajstih mesecih od prijave v evidenco brezposelnih na Zavodu RS za zaposlovanje opraviti izpit iz slovenščine na vstopni ravni (A1). Zanimajo me predvsem integracijske posledice, ki jih takšen pogoj prinaša v slovenskem kontekstu migracij »manjšinski« skupini govorcev slovenščini zelo oddaljenih jezikov. Na podlagi analize dokumentov ter analiz intervjujev z govorci slovenščini zelo oddaljenih jezikov, učiteljicama slovenščine na tečajih Zavoda RS za zaposlovanje in testatorjema na izpitu ugotavljam izzive tečajev in drugih oblik priprave na izpit. Ti se kažejo predvsem v neprilagojenosti ranljivejšim posameznikom (vključno s tistimi z oddaljenejšim jezikovnim ozadjem) in lahko pripeljejo do različnih izzivov med opravljanjem zelo standardiziranega izpita. Ugotovljene izzive problematiziram v luči medsebojno prepletenih jezikovnih in socialnoekonomskih posledic (ne)izpolnjevanja pogoja. Upoštevaje značilnosti segmentiranega trga dela in slovenske države blaginje, skozi izkušnje intervjuvancev pokažem, kako opravljen izpit iz slovenščine na vstopni ravni ni »(avtomatska) vstopnica« na trg dela in kako s formalnim omejevanjem dostopa do socialnovarstvenih ukrepov nekatere potiska v še posebej ranljiv položaj z omejenimi možnostmi za nadaljnje učenje slovenščine.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:govorci slovenščini oddaljenih jezikov, integracija, izpit iz slovenščine na vstopni ravni (A1), socialnoekonomska varnost, trg dela
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-158590 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:197153283 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.06.2024
Število ogledov:292
Število prenosov:84
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The consequences of integration policy in the case of conditioning migrants' rights on knowledge of the Slovenian language
Izvleček:
The possibilities for the social integration of migrants rest on general social context and policies aimed at integrating all alongside specific migration and integration policy. At the transnational and national level, the latter emphasises the interrelated labour market integration of migrants and language proficiency. Integration measures aimed at language learning are not only a right but also an obligation for so-called third-country nationals in an increasing number of European countries. The qualitative case study presented in this Master’s Thesis is focused on the language requirement specific to Slovenia, which is situated at the intersection of social policy, labour market and employment policy, and integration policy: third-country nationals must, in accordance with Article 8a of the Labour Market Regulation Act, pass a breakthrough level Slovenian language exam (A1) within twelve months of being registered with the Employment Service of Slovenia’s Register of the Unemployed. The case study focuses on the consequences of such a requirement for the integration of a "minority" group in the Slovenian context of migration, i.e., speakers of languages very distant from the Slovenian language. Based on an analysis of documents and interviews with speakers of languages very distant from the Slovenian language, teachers of the Slovenian language at the courses of the Employment Service and testers at the exam, the thesis uncovers the challenges of courses and other forms of exam preparation. These are mainly manifested in the lack of adaptation to vulnerable individuals (including those with a more distant linguistic background) and can lead to various challenges in taking a highly standardised exam. The thesis problematises identified challenges in light of the interconnected linguistic and socioeconomic consequences of (not) fulfilling the language requirement. Taking into account the characteristics of the segmented labour market and the Slovenian welfare state as well as the experiences of interviewees, the thesis demonstrates that passing the breakthrough level Slovenian language exam is not an »(automatic) ticket« to the labour market, and also how formal restrictions on access to social welfare measures can force some migrants into a particularly vulnerable position with limited opportunities for further learning of Slovenian language.

Ključne besede:breakthrough level Slovenian language exam (A1), integration, labour market, socio-economic security, speakers of languages distant from the Slovenian language

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj