izpis_h1_title_alt

Program Botrstvo v Sloveniji
ID Strnad, Oriana (Avtor), ID Poštrak, Miloslav (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,81 MB)
MD5: 321C8F76CFD2093764E332E98D6D8DA2

Izvleček
Namen magistrskega dela je raziskati program Botrstvo v Sloveniji in značilnosti njegovih uporabnikov. V teoretičnem delu sem najprej raziskovala zgodovino socialnega dela in pojem socialne države. Nato sem definirala pojem (absolutne in relativne) revščine, prag revščine, revščino zaposlenih, dejavnike revščine in revščino otrok. Opisala sem tudi pravice iz javnih sredstev ter humanitarne in nevladne organizacije v Sloveniji. Nato sem opisala delovanje Zveze prijateljev mladine Ljubljane Moste-Polje in njen program Botrstvo v Sloveniji ter njegove projekte. Za temo sem se odločila, saj sem se kot del ekipe Botrstva v Sloveniji srečevala z veliko različnimi zgodbami družin, ki jim je bilo skupno eno: vsaka izmed njih se je znašla v situaciji, ko svojim otrokom niso uspeli zagotoviti osnovnih potrebščin ali pa jim niso zmogli omogočiti razvoja njihovih potencialov in talentov, saj niso imeli dovolj sredstev, da bi otroka lahko vpisali v interesno dejavnost, ki si jo želi obiskovati. Raziskava je kvantitativna in deskriptivna. V moji raziskavi je sodelovalo 272 staršev otrok, ki so bili na dan 25. 3. 2024 prejemniki botrskih sredstev. Odgovarjali so na standardizirani spletni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 14 vprašanj. Eno od teh vprašanj je bilo pogojno. Na podlagi njihovih odgovorov sem analizirala rezultate in preverjala hipoteze. Tri hipoteze sem potrdila, tri hipoteze pa sem ovrgla. Ugotovila sem, da so v povprečju starši z nižjo stopnjo izobrazbe pogosteje prejemniki botrskih sredstev, da ne moremo z gotovostjo trditi, da obstaja povezava med obliko družine in časom vključenosti v program, saj je tveganje preveliko, da bi ga sprejeli (glede na izračunan hi-kvadrat, ki je manjši od vrednosti iz tabele kritičnih vrednosti), da malo manj kot polovico prejemnikov botrskih sredstev predstavljajo zaposleni starši, da malo manj kot tretjina anketirancev ni prepričanih, ali so upravičeni do vsaj ene pravice iz javnih sredstev, da malo manj kot tri četrtine anketirancev botrska sredstva v večini porablja za osnovne potrebščine otroka in da malo več kot tri četrtine anketirancev ocenjuje, da bo glede na trenutno finančno stanje družine pomoč potrebna še dve leti ali več. Moji predlogi za nadaljnjo raziskavo so, da bi se pri zaposlenih starših preverjalo še obdobje zaposlenosti in več informacij o finančni stiski staršev, ki so dosegli terciarno stopnjo izobrazbe. Raziskala bi tudi, zakaj so nekateri ljudje upravičeni do določene pravice iz javnih sredstev, vendar je ne prejemajo. Predlog za strokovne delavce pa je boljše informiranje glede pravic iz javnih sredstev in (ne)prejemanja preživnine, finančno opismenjevanje uporabnikov in boljše sodelovanje in povezovanje nevladnih organizacij z državnimi inštitucijami.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:socialna država, revščina, pravice iz javnih sredstev, nevladne organizacije, Botrstvo v Sloveniji
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-158490 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.06.2024
Število ogledov:122
Število prenosov:20
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Sponsorship programme in Slovenia
Izvleček:
The aim of the master thesis is to investigate the humanitarian programme ‘Sponsorship in Slovenia’ and the characteristics of its users. In the theoretical part, I first explored the history of social work and the concept of the welfare state. Then I defined the concept of (absolute and relative) poverty, the poverty threshold, in-work poverty, the determinants of poverty and child poverty. I also described public entitlements and humanitarian and non-governmental organisations in Slovenia. Then I described the activities of the Friends of Youth Association of Ljubljana Moste-Polje, its programme ‘Sponsorship in Slovenia’ and its projects. I chose this topic because, as part of the Sponsorship in Slovenia team, I have encountered many different stories of families who have one thing in common. Each of them had found themselves in a situation where they had not been able to provide their children with the basics, or they had not been able to enable them to develop their potential and talents, because they did not have enough resources to enrol their child in an activity of interest that he or she wanted to attend. The research is quantitative and descriptive. My study involved 272 parents of children who were in receipt of godparent funding as at 25.3.2024. They responded to a standardised online questionnaire consisting of 14 questions. One of these questions was conditional. I confirmed four hypotheses and rejected two hypotheses. I found that, on average, parents with lower levels of education are more likely to be recipients of funding, that we cannot say with certainty that there is a correlation between family form and time in the programme, as the risk is too high to accept (according to a calculated hi-square which is less than the value in the table of critical values), that just under half of recipients of funding are working parents, and that just under a third of respondents are unsure, whether they are eligible for at least one public entitlement, that just under three quarters of respondents use most of their recipients of funding money for the child's basic needs, and that just over three quarters of respondents estimate that, given the family's current financial situation, help will be needed for another two years or more. My suggestions for improving the research were to check the period of employment of working parents and to provide more information on the financial hardship of parents who have reached tertiary education. I would also investigate why some people are entitled to certain public benefits but do not receive them. Suggestions for practitioners would be better information on public entitlements and (non-)receipt of maintenance, financial literacy for users and better cooperation and networking between NGOs and state institutions.

Ključne besede:social country, poverty, rights from public funds, non-governmental organisations, Sponsorship in Slovenia

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj