izpis_h1_title_alt

Krepitev moči in preprečevanje izgorelosti družinskih oskrbovalcev oseb z demenco
ID Blatnik, Marjeta (Avtor), ID Mesec, Bojana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,86 MB)
MD5: 66B1371A3F9E080DD98425B22A1347BF

Izvleček
Z magistrsko nalogo se osredotočam na raziskovanje stisk družinskih oskrbovalcev ljudi z demenco, ki oskrbo opravljajo v domačem okolju. Idejo za raziskovanje sem dobila med študijem na podiplomski ravni, ko sem raziskovala dolgotrajno oskrbo v skupnosti in se seznanila z novim socialnim tveganjem, ki ga imenujemo odvisnost od oskrbe drugega in predstavlja dvojno socialno tveganje, saj v stisko lahko potisne tistega, ki pomoč potrebuje, in tistega, ki jo nudi. Predvsem me je zdramilo, da je to problem, ki je v sodobni družbi v porastu in skupnostna formalna oskrba ni v skladu s potrebami ljudi z demenco in njihovih oskrbovalcev. Magistrska naloga je v grobem razdeljena na dva dela – teoretični in raziskovalni del. V prvem pišem o demografskih spremembah, ki jih vse bolj občutimo na različnih področjih življenja in nakazujejo potrebe po spremembi sistemov in politik na področju socialne varnosti. Opredelim tudi demenco, različne epistemologije razumevanja fenomena in participacijo stroke socialnega dela v odnosu v vsemi deležniki. Velik poudarek namenim predstavitvi celostnega (holističnega) pristopa, ki vključuje tudi koncept krepitve moči, znanje za ravnanje in spoštljivo komunikacijo (opišem teorijo validacije). Opredelim tudi, kdo so neformalni oskrbovalci in s kakšnimi izzivi se soočajo pri vsakodnevni oskrbi starega človeka, ki ima demenco. Hkrati prikažem tudi skrbstveno mrežo v Sloveniji in predstavim izzive dolgotrajne oskrbe, predvsem na področju skupnostne skrbi. V drugem, raziskovalnem delu pa sem na problematiko izgorelosti družinskih oskrbovalcev oseb z demenco pogledala prek kvalitativne raziskave. Namen raziskave je bil pridobiti podatke, ki bi opozorili na izzive, s katerimi se soočajo družinski oskrbovalci in so lahko zaradi neustrezne formalne podpore dejavniki tveganja preobremenjenosti in izgorelosti. Hkrati pa so me zanimali njihovi viri moči, ki jih že črpajo za razbremenitev in usklajevanje številnih življenjskih nalog. Menim, da so stiske oskrbovalcev ljudi z demenco že znane, vendar do konkretnih sprememb, ki bi jih začutili ljudje v skupnosti še ni prišlo, predvsem v občini Brežice. Zato se mi zdi pomembno, da na problematiko opozarjamo, jo osvežimo s svežimi podatki, ki so lahko vir za načrtovanje sprememb. Z intervjuji sem raziskala perspektivo družinskih oskrbovalcev. Zanimalo me je predvsem, kakšen je njihov vsakdan, kako poteka oskrba, kateri so dejavniki pri oskrbi, ki jih osrečujejo in obremenjujejo. Vprašala sem jih tudi, kako usklajujejo delovno in zasebno življenje ter kdo iz formalne in neformalne mreže jim pri tem pomaga. Zanimalo me je tudi, kako sami skrbijo za lastne potrebe in kakšne imajo konkretne predloge po izboljšavah glede podpore iz skupnosti za lažje in kakovostnejše opravljanje oskrbe starega človeka, ki ima demenco. Iz pridobljenih podatkov sem s kvalitativno obdelavo izvedela, da vsakodnevna oskrba osebe z demenco močno zaznamuje življenjski slog družinskega oskrbovalca in celotne njegove družine. Izkazalo se je, da so družinski oskrbovalci preobremenjeni (fizično, psihično, finančno) in se znajdejo v situaciji, ko tudi sami iščejo svoje vire podpore, vendar so pogosto spregledani. Manjka organizirane pomoči iz skupnosti, ki bi podpirala družinske oskrbovalce pri vlogi opravljanja skrbstvenih nalog in omogočala participacijo osebe z demenco v vseh fazah oskrbe (pri načrtovanju, akciji in evalvaciji) ter tako zagotavljala kakovostnejše življenje družin, v katerih je vzpostavljena skrb za starega človeka, ki ima demenco.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:stari ljudje, demenca, ljudje z demenco, dolgotrajna oskrba, družinski oskrbovalci, neformalni oskrbovalci
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-158484 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.06.2024
Število ogledov:53
Število prenosov:10
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Empowerment and burnout prevention for family caretakers of people with dementia
Izvleček:
My master's thesis focuses on the challenges of family caretakers who provide care in the home environment for people dealing with dementia. I conceived the notion for this study during my studies at postgraduate level, when I was researching long-term care in the community. I have become aware of a new social risk called dependency on the care of another, which is a double social risk, as it can push both the person who needs help and the person who provides it into distress. I was particularly dismayed that this problem is on the rise in modern society and that community-based formal care is not in line with the needs of people with dementia and their caretakers. The thesis is divided into two parts - a theoretical part and a research part. In the first part, I have written about the demographic changes that are increasingly being felt in different areas of life and which point to the need for changes in social security systems and policies. I have also defined dementia, the different epistemologies of understanding the phenomenon and the participation of the social work profession in the relationship with all stakeholders. A strong emphasis has been placed on presenting an integrated (holistic) approach, including the concept of empowerment, skills for action and respectful communication. I have also identified who informal caretakers are as well as the challenges they face in the day-to-day care of an older person with dementia. At the same time, I have presented the care network in Slovenia and the challenges of long-term care, especially in the field of community care. In the second, exploratory part, I have researched the challenges of family caretakers of people with dementia through qualitative research. The aim of the research was to gather data that would highlight the challenges faced by family caretakers who may be overwhelmed and burnt out due to inadequate formal support in providing care. I believe that the challenges of caretakers of people with dementia are already known, but concrete changes that people in the community would feel have not yet taken place, especially in the municipality of Brežice. I think that it is important to draw attention to the issue, to refresh it with fresh data that can be a source for planning change. Through interviews, I have explored the perspective of family caretakers. I was particularly interested in what their daily lives are like, how care is provided, what are the factors in care, which make them happy, and what are the stresses. I have also asked them how they balance work and private life and who in their formal and informal network helps them to do so. I have also wanted to know how they take care of their own needs and what concrete suggestions they have for improvements in terms of community support to facilitate and improve the quality of care for an older person with dementia. From the qualitative data, I have learned that the daily care of a person with dementia strongly influences the lifestyle of the family caretaker and the whole family. It showed that family caretakers are overwhelmed (physically, mentally, and financially) and find themselves looking for their own sources of support, but are often overlooked. There is a lack of organized support from the community regarding the support family caretakers in their caring role. Family takers participate in all phases of care (planning, action and evaluation), thus ensuring a better quality of life for families where care for an older person with dementia is established.

Ključne besede:elderly people, dementia, people with dementia, long-term care, family caretakers, informal caretakers

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj