izpis_h1_title_alt

Demografski, osebnostni in z zdravjem povezani dejavniki dolgotrajnega covida pri odraslih v Sloveniji : magistrsko delo
ID Sečki, Mojca (Avtor), ID Zager Kocjan, Gaja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,69 MB)
MD5: 73CE44E097C7025747F6A0B10127886F

Izvleček
Dolgotrajni covid ima velik vpliv na vsakodnevne dejavnosti in kakovost življenja obolelih. Trenutno še ni znano, zakaj nekateri ljudje, tudi tisti, ki so preboleli blago obliko covida-19, razvijejo simptome, ki lahko trajajo tudi več let po okužbi. V magistrskem delu smo raziskovali, kako se nekateri demografski, osebnostni in z zdravjem povezani dejavniki povezujejo z dolgotrajnim covidom in kako skupaj učinkujejo na tveganje za njegov razvoj. Uporabili smo podatke, zbrane v okviru raziskovalnega projekta Dolgotrajni covid kot zapuščina pandemije: psihološki simptomi, psihosocialni dejavniki in posledice (J5-4591), in sicer na vzorcu, ki odraža strukturo slovenskega odraslega prebivalstva. V analize smo vključili le udeležence z anamnezo okužbe s SARS-CoV-2 (N = 2200). V času raziskave sta 402 udeleženca (18,27 %) že prebolela dolgotrajni covid, 546 (24,82 %) pa jih je še vedno imelo dolgotrajne simptome. Najpogostejši simptomi so bili utrujenost, pomanjkanje energije, zmanjšana telesna zmogljivost in bolečine v mišicah ter sklepih. Za ugotavljanje povezanosti demografskih, osebnostnih in z zdravjem povezanih dejavnikov z dolgotrajnim covidom smo uporabili hi kvadrat teste ter analizo variance. Dolgotrajni covid se je pogosteje pojavljal pri udeležencih ženskega spola, z neaktivnim zaposlitvenim statusom, višjo starostjo, višjo zdravstveno anksioznostjo in nižjo osebnostno prožnostjo. S pomočjo multinominalne regresijske analize smo preverili, kako vsi dejavniki skupaj pojasnjujejo tveganje za dolgotrajni covid. Dejavniki tveganja v modelu so bili višja starost, višja zdravstvena anksioznost, doseganje zadostne telesne dejavnosti in previsoka telesna teža. Višja osebnostna prožnost in moški spol pa sta se pokazala kot varovalna dejavnika. Med delom smo dobili vpogled v kombinacijo različnih dejavnikov, ki lahko prispevajo k razvoju dolgotrajnega covida, ter oblikovali smernice za nadaljnje raziskave. Naše delo je lahko v pomoč za boljše razumevanje, prepoznavanje in preprečevanje tega stanja v Sloveniji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:dolgotrajni covid, dejavniki tveganja, zdravstvena anksioznost, osebnostna prožnost, z zdravjem povezano vedenje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Sečki]
Leto izida:2024
Št. strani:58 str.
PID:20.500.12556/RUL-158246 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.923:616-036.22(043.2)
COBISS.SI-ID:198102019 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:31.05.2024
Število ogledov:95
Število prenosov:16
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Demographic, Personality, and Health-related Factors of long COVID among adults in Slovenia
Izvleček:
Long COVID has a significant impact on the daily activities and life quality of those affected. It is currently not known why some individuals, even those who experienced a mild form of COVID-19, develop symptoms that can persist for years after infection. We explored how different demographic, personality, and health-related factors interrelate with long COVID and collectively influence the risk of its development. The study utilized data from the research project Long Covid as a Legacy of the Pandemic: Psychological Symptoms, Psychosocial Factors and Consequences (J5-4591), which reflects the structure of the Slovenian adult population. Only participants with a history of SARS-CoV-2 infection (N = 2200) were included in the analyses. At the time of the study, 402 participants (18.27%) had recovered from long COVID, while 546 (24.82%) still experienced prolonged symptoms. Most common symptoms in both groups were fatigue, lack of energy, reduced physical capacity, muscle and joint pain. To determine the association of demographic, personality, and health-related factors with long COVID, we employed chi-square tests and analysis of variance. Long COVID was more frequently observed among female participants, those with inactive employment status, older age, higher health anxiety, and lower personality resilience. Through multinomial regression analysis, we examined how the factors collectively contribute to the risk of long COVID. Identified risk factors included older age, higher health anxiety, sufficient physical activity, and overweight, while higher resilience and male gender were protective factors. Our results provide an insight into the combination of different factors contributing to long COVID and lay the groundwork for future studies. Our findings aim to enhance the understanding, identification, and prevention of this condition in Slovenia.

Ključne besede:Post-COVID-19 Conditions, Risk Factors, Health Anxiety, Resilience, Health Behaviour

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj