izpis_h1_title_alt

Spoznavanje ovce v kombiniranem oddelku vrtca : diplomsko delo
ID Stres, Neža (Avtor), ID Kos, Marjanca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (6,22 MB)
MD5: 9180728A4C926571DD0E3342FD74E15A

Izvleček
Pri načrtovanju diplomskega dela se mi je ponudila priložnost, da praktični del izvedem v kombiniranem oddelku vrtca v svojem domačem okolju, Breginju. Delo v kombiniranem oddelku je poseben izziv, saj je potrebno delo prilagoditi širokemu starostnemu razponu otrok. Pri iskanju naravoslovne teme, ki bi bila primerna temu izzivu, sem dejavnosti želela usmeriti v učenje z neposredno izkušnjo in v stiku z živim, veččutno učenje, učenje izven vrtca ter povezovanje otrok z lokalnim okoljem. Ovce, ki so se pasle v bližini vrtca, so mi dale idejo, da za ključno temo diplomskega projekta izberem prav to žival. Ne samo da je to kot mehka, topla in krotka žival večini otrok prijetna že od najzgodnejših let, pač pa je Bovška ovca tudi del naravne in kulturne dediščine tega okolja. Eden od ciljev diplomskega projekta je bil oblikovati dejavnosti s ciljem pridobivanja znanja o ovci, ki bi čimbolj enakovredno vključevale vse otroke kombiniranega oddelka v starosti od enega do šestih let. Drugi cilj pa je bil, da te dejavnosti izvedemo ter raziščemo njihovo primernost in učinkovitost ter prednosti in slabosti kombiniranega oddelka za izvajanje tovrstnih dejavnosti. V raziskavi smo otroke opazovali, uporabili pa smo tudi deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Vzorec je vključeval 10 otrok, starih 1–6 let. Na začetku smo izvedli individualne polstrukurirane intervjuje s 14 vprašanji, ki so se nanašala na zgradbo, vedenjske značilnosti in prehrano ovce ter njen pomen za človeka. Na enega od vprašanj so otroci odgovarjali z risbo. Ker mlajši otroci še ne razumejo dovolj besed in se še ne znajo dovolj dobro besedno izražati, smo v intervjuje vključili le otroke od četrtega leta starosti naprej, ti pa so bili le trije. Začetnim intervjujem so sledile dejavnosti. Za njimi smo izvedli končne intervjuje, prvega dan po zaključku dejavnosti, drugega pa štiri tedne zatem. Devet dni dejavnosti se je odvijalo v obdobju 3 tednov. Dejavnosti so bile usmerjene na spoznavanje biologije ovce in njenega pomena za človeka. Začetna dejavnost je bila spoznavanje ovc z neposredno izkušnjo na bližnjem pašniku vrtca. Otroci so opazovali telesne dele ovce, razlike med ovco, ovnom in jagnjetom, pašo, prežvekovanje, iztrebljanje, sesanje jagnjet, poleg tega so tudi tipali volno, poslušali oglašanje in opazovali vedenje ovac, iskali stopinje na pašniku, ob pomoči lokalnega rejca pa so pogledali v ovčja usta in si ogledali striženje ovce. Ovce so obiskali večkrat. Spremljevalne dejavnosti v vrtcu (sestavljanka s telesnimi deli ovce, opazovanje lobanje ovna, veččutno spoznavanje sena) so okrepile izkušnjo. V nadaljevanju so otroci spoznavali poklic pastirja ter se poigrali s preprostimi igračami, s katerimi so se nekoč igrali otroci, ki so opravljali to nalogo. Otroke je obiskal tudi izšolan ovčarski pes in imeli so priložnost opazovati njegove spretnosti. Raziskali so bližnji pašnik in gozd, ki je nastal zaradi zaraščanja opustelega pašnika, ter ju primerjali, ob tem pa spoznavali vpliv ovce na kulturno krajino. Spoznavali so lastnosti volne in njeno pridobivanje, izdelali izdelek s tehniko mokrega polstenja, opazovali pletenje oblačila in postopek suhega polstenja ter razvrščali izdelke iz volne in drugih materialov. Spoznavali so ovčje mleko in mlečne izdelke, izdelali maslo ter se na modelu ovce preizkusili v molži. Obiskali so lokalno muzejsko zbirko z eksponati za izdelavo volne in mlečnih izdelkov. Naravoslovne dejavnosti smo medpodročno povezovali z glasbo, likovnim ustvarjanjem, ustvarjalnim gibom, jezikom (zgodbami in pesmimi), družbo ter tehniko. Analiza opažanj in primerjava rezultatov začetnih in končnih intervjujev je pokazala, da smo z izvedenimi dejavnostmi omogočili pridobivanje znanja o ovci ter da so bile dejavnosti primerne za širok starostni razpon otrok v kombiniranem oddelku. Izkušnja z živim ter konkretnimi materiali je bila vir motivacije za vztrajanje pri zahtevnejših vsebinah, predvsem mlajšim otrokom. Ovca je v našem projektu povezovala otroke različnih starosti med seboj, povezovala otroke z lokalnim okoljem ter povezovala kurikulum. Zaradi majhnega vzorca naših rezultatov ni mogoče posploševati. Naše delo predstavlja prispevek k vpogledu v načrtovanje in izvajanje naravoslovnih in drugih dejavnostih v kombiniranih oddelkih vrtcev.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Predšolska vzgoja, Naravoslovje, kombinirani oddelek, začetno naravoslovje, ovca, izkustveno učenje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:N. Stres
Leto izida:2024
Št. strani:XVIII, 79 str.
PID:20.500.12556/RUL-156407 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.2(043.2)
COBISS.SI-ID:196709379 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.05.2024
Število ogledov:68
Število prenosov:20
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Sheep learning in the mixed-age kindergarten group
Izvleček:
In planning my diploma thesis, an opportunity arose to conduct the practical part in a mixed-age kindergarten group in my local area, Breginj. Working in a mixed-age group presents a unique challenge, as it requires adapting activities to a wide age range of children. When searching for a natural science-related topic suitable for this challenge, I aimed to focus on experiential learning and hands-on experiences, multisensory learning, learning outside the kindergarten, and connecting children with the local environment. The presence of sheep grazing near the kindergarten sparked the idea to choose this animal as the central theme of my diploma theiss. Not only is the sheep perceived as a soft, warm, and gentle animal by most children from an early age, but the Bovec sheep also holds significance within the natural and cultural heritage of this region. One of the objectives of the thesis project was to design activities aimed at acquiring knowledge about sheep that would inclusively engage all children in the mixed-age kindergarten group, ranging from one to six years old. Another objective was to implement and explore the suitability, effectiveness, as well as the advantages and disadvantages of the mixed-age kindergarten group for conducting such activities. We observed the children and utilized descriptive and causal-nonexperimental research methods. The sample consisted of 10 children aged 1-6 years. Initially, we conducted individual semi-structured interviews with 14 questions regarding the sheep's anatomy, behavior, diet, and its significance to humans. One of the questions was answered through drawing. Since younger children may not grasp the meaning of words sufficiently and may not express themselves verbally well enough, we only included children aged four and above in the interviews, of which there were only three. Activity sessions followed the interviews. Final interviews were conducted, the first on the day after the activities concluded, and the second four weeks later. Nine days of activities took place over a three-week period. The activities focused on understanding sheep biology and its significance to humans. The initial activity involved direct experience with sheep in a nearby pasture. Children observed the sheep's body parts, differences between a sheep, ram, and lamb, grazing, chewing cud, defecation, lamb suckling, feeling wool, listening to bleating, observing sheep behavior, searching for hoofprints in the pasture, and, with the help of a local shepherd, examining a sheep's mouth and observing sheep shearing. Sheep visits were repeated. Supplementary activities at the kindergarten (puzzle of sheep body parts, observing a ram's skull, sensory exploration of hay) enhanced the experience. Subsequently, children learned about the shepherd's profession and played with simple toys that children who once performed this task used. They were also visited by a trained sheepdog, observing its skills. They explored the nearby pasture and forest, which had grown due to the abandoned pasture, comparing them and learning about the sheep's impact on the cultural landscape. They learned about wool properties and its production, made a product using wet felting technique, observed clothing weaving, the process of dry felting, and categorized wool and other materials products. They learned about sheep milk and dairy products, made butter, and practiced milking on a sheep model. They visited a local museum collection with exhibits on wool and dairy product manufacturing. We interlinked natural science activities with music, art, physical activity, language (stories and songs), social interaction, and technology. Analysis of observations and comparison of initial and final interview results indicated that the conducted activities facilitated knowledge acquisition about sheep and were suitable for a wide age range of children in the mixed-age kindergarten group. The experience with live animals and concrete materials served as a motivation source for engaging in more challenging content, especially for younger children. In our project, the sheep connected children of different ages with each other, linked children with the local environment, and integrated with the curriculum. Due to the small sample size, generalizing our results is not possible. Our work contributes to understanding the planning and implementation of natural science and other activities in mixed-age kindergarten groups.

Ključne besede:mixed-age kindergarten group, early science, sheep, experiential learning

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj