Glavna značilnost poljske matematične terminologije je njen popolnoma slovanski značaj. Tega dejstva pa ne moremo pripisati kaki puristični tendenci, saj so te poljski jezikovni politiki povsem tuje. Zdi se, da se je matematična terminologija razvijala spontano, novonastale termine pa je javnost hitro sprejemala. Opaziti je mogoče celo oživitev nekaterih arhaizmov, ki v drugih kontekstih ne bi bili mogoči, tu pa so učinkovito onemogočili dvopomenskost. Konsekventno jih je uporabljala t. i. Poljska šola (S. Banach, H. Steinhaus), ob njej pa tudi logiki (K. Adjukiewicz). Ta terminologija predstavlja solidno bazo temeljnih pojmov, ki pogosto prehaja tudi v pojmovnik drugih ved (npr. filozofije in lingvistike). Prispevek obravnava specifični značaj poljske matematične terminologije, ki se razlikuje od terminologij, uporabljenih v ostalih slovanskih jezikih. Avtor želi pojasniti fenomen neproblematičnega prehajanja tega izrazja v druge subkode in v vsakdanjo govorno prakso. Matematične termine primerja s tehniškimi (ki so v glavnem izposojeni iz drugih jezikov) in izrazjem biološke znanosti (kjer gre v glavnem za umetno tvorjene izraze). Avtor meni, da je mogoče višjo stopnjo ekspanzije matematičnih pojmov (v primerjavi s prehodno močjo tehnične in biološke terminologije) pojasniti z njenim spontano razvijajočim se domačim značajem.
|
