izpis_h1_title_alt

Diahrona pomenska stabilnost nekaterih najstarejših slovenskih pravnih izrazov in performativ
ID Škrubej, Katja (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (154,54 KB)
MD5: D754823BC3AC5015434E83FB484E535D
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-24/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Prispevek najprej opiše pomen starih domačih diahrono pomensko stabilnih pravnih izrazov kot vira za preučevanje poimenovanih realij, in sicer na primeru najstarejših zabeležb članov besedne družine soditi, zbranih ob sistematičnem pregledu najstarejših virov v slovenskem jeziku (Brižinski spomeniki, srednjeveški rokopisi, Dalmatinova Biblija in najstarejši večjezični slovarji, ki so upoštevali tudi slovenski jezik). Osrednji del prispevka odgovarja na vprašanje, kako in zakaj so se nekateri stari pravni izrazi lahko ohranili pomensko stabilni do danes. Predstavljen je tudi predlog sheme najstarejših domačih poimenovanj za paradigmatska dejanja in vloge v sodnem postopku. Oblikovani sta dve sklepni ugotovitvi. Prva je, da so sodni zbori srednjeveških in novoveških avtonomnih skupnosti predstavljali tisto stabilno pomenotvorno okolje, v okviru katerega so se ob daleč prevladujoči ustni pravni komunikaciji lahko nekateri pravnorelevantni izrazi celo naravno terminologizirali. Druga ugotovitev, ki je predstavljena v obliki hipoteze za nadaljnje interdisciplinarno raziskovanje, pa je, da so se tako dolgo kot pomensko relativno stabilni verjetno lažje ohranili tisti performativni in zatrjevalni izreki, ki so bili kot pravna in hkrati govorna dejanja nujni za ustno pravno komunikacijo in ki so še danes nepogrešljivi pri ustni sodni obravnavi, pa tudi pri ustnem sklepanju pogodb.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenščina, pravo, pravna terminologija, pravna zgodovina, jezik, sodni postopek, pravno izrazje, Brižinski spomeniki, teorija govornih dejanj, ustna komunikacija, performativ, performativno pravo
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2007
Št. strani:Str. 247-261
PID:20.500.12556/RUL-155529 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:811.163.6'373.46:34"09/17"
COBISS.SI-ID:8996433 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:05.04.2024
Število ogledov:287
Število prenosov:22
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Razvoj slovenskega strokovnega jezika
Uredniki:Irena Orel
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Leto izida:2007
ISBN:978-961-237-193-7
COBISS.SI-ID:232729856 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Obdobja
Številčenje v zbirki:24

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
In the first part of the article, the value of the old vernacular semantically stable legal lexica as the historical source for studying the realia with which it is named is described and illustrated with the example of the oldest recordings of the lexical items pertaining to the word family soditi, gathered systematically from the oldest sources in Slovene (the Freising Manuscripts, Middle Age manuscripts in Slovene, Dalmatin's Bible and from the old multilingual dictionaries that included Slovene). The main research question, i.e. how it was at all possible for some of the oldest vernacular legal lexis to have remained relatively semantically stable until today, is elaborated in the second part. In continuation, suggestions for the oldest reconstructed vernacular namings for paradigmatic legal acts and roles in a court procedure are introduced in diagrammatic form. Two conclusions are drawn. First, the court gatherings of the medieval and early modern autonomous communities are to be identified as the stable semantic environment for the construction of legally relevant meanings, within which, and thanks to the overwhelmingly oral communication (embedded in what some scholars call performative law), some of the old legally relevant lexica could even have undergone a process of terminologisation. Second, and still in the form of a hypothesis for future interdisciplinary research, it is concluded that from among different legally relevant vernacular lexica, it has been those performatives and constitutives that have remained semantically stable, which in their concurrent role as speech and legal acts were inherent to oral legal communication and which are indispensable in any oral court procedure or forming of an oral agreement even today.

Ključne besede:language, law, history, court procedure, legal terms, Freising Manuscripts, speech act theory, oral communication, performative, performative law

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj