izpis_h1_title_alt

Obvladovanje neželenega vedenja v razredu pri otrocih z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in pridruženimi motnjami avtističnega spektra : magistrsko delo
ID Potočnik, Nina (Avtor), ID Žgur, Erna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,32 MB)
MD5: C043DDCA10350B23A1803279D98C1F28

Izvleček
Obvladovanje neželenega vedenja je pogosta problematika v vzgoji in izobraževanju oseb z motnjami v duševnem razvoju in motnjami avtističnega spektra. Na pojav neželenega vedenja vplivajo individualni dejavniki (posameznikove kognitivne sposobnosti, prilagoditvene spretnosti, socialne veščine, čustveno stanje itn.) in socialni dejavniki (struktura in prilagojenost okolja, pristop in delo učitelja, reakcije skupine itn.). Dlje časa trajajoče in neustrezno obravnavano neželeno vedenje znižuje kvaliteto življenja posameznika, vodi v učno neuspešnost, socialno izključenost, slabo samopodobo, stres in čustvene stiske. V okviru tristopenjskega modela podpore pozitivnemu vedenju ločimo preventivno in korektivno ravnanje učitelja. Preventivni pristopi so usmerjeni v zagotavljanje fizične strukture, strukture dela, oblikovanje in dosledno upoštevanje pravil ter prilagajanje zahtev, komunikacije in strategij dela posameznikovim potrebam. V kolikor zgolj preventivni ukrepi ne zadoščajo, so potrebni sistematično načrtovani korektivni pristopi, ki temeljijo na funkcionalni oceni in analizi vedenja. Šele ko razumemo funkcijo vedenja, ga lahko spreminjamo. Bistvo spreminjanja je krepitev želenega vedenja. Podpora pozitivnemu vedenju je individualizirana in usmerjena v posameznikova močna področja. Posebno pozornost namenjamo socialnemu učenju v konkretnih situacijah, predvsem poučevanju konstruktivnejših oblik vedenja, vzporedno s tem pa tudi čustvenemu opismenjevanju, razvijanju socialno-komunikacijskih veščin in samokontroli vedenja. V raziskavo smo vključili štiri specialne pedagoginje, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Zanimalo nas je, kako se soočajo z neželenim vedenjem in na kakšne načine ga obvladujejo. Njihovi odgovori so pokazali, da je vedenjska problematika pri otrocih z (lažjimi) motnjami v duševnem razvoju in motnjami avtističnega spektra heterogen pojav, ki se odraža na kontinuumu od lažjih oblik (npr. kljubovalno vedenje) do težjih oblik neželenega vedenja (npr. agresija, samopoškodovanje, destruktivno vedenje). Raznolikost vedenja predstavlja potrebo po fleksibilnosti in konstantnem dodatnem izobraževanju. Njihove izkušnje iz prakse so potrdile zahtevnost izvajanja podpore pozitivnemu vedenju v razredu, kjer so učitelji pogosto razpeti med realizacijo učnih načrtov in razreševanjem vedenjske problematike, ki je prioritetno. Sodelujoče so bile enotne v nenaklonjenosti kaznovanju. Kot najbolj učinkovite pristope so opredelile žetoniranje, socialne nagrade (pohvala, potrditev, pozornost), materialne nagrade (npr. otroku ljuba igrača oz. aktivnost) ali odvzem privilegija v primeru kršitve pravil. Podpora pozitivnemu vedenju po njihovem mnenju omogoča aktivno socialno vključevanje posameznika in pozitivne medosebne odnose, ki so temelj za uspešno akademsko delo. Izpostavile so, da obvladovanje vedenjske problematike predstavlja velik stres za učitelja, zato so še posebej pomembni timsko delo s sodelavci in starši, medsebojna izmenjava informacij in izkušenj ter čustvena podpora.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:motnje v duševnem razvoju, motnje avtističnega spektra, neželeno vedenje, socialno okolje, podpora pozitivnemu vedenju, otroci s posebnimi potrebami, avtizem
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:N. Potočnik
Leto izida:2024
Št. strani:162 str.
PID:20.500.12556/RUL-155369 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:376(043.2)
COBISS.SI-ID:191039235 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.03.2024
Število ogledov:74
Število prenosov:157
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Management of challenging classroom behaviour in children with mild intellectual disabilities and associated autism spectrum disorders
Izvleček:
Managing challenging behavior is a common problem in the education of children with mild intellectual disabilities and related autism spectrum disorders. The occurrence of challenging behavior is influenced by individual factors (individuals’ cognitive abilities, adaptive skills, social skills, emotional state, etc.) and social factors (structure and adaptability of the environment, teachers’ work and approaches, classmates’ behavior and reactions, etc.). Challenging behavior that persists for a long time and is inadequately addressed lowers the individual’s quality of life, which can lead to academic failure, social exclusion, poor self-esteem, and emotional distress. The pyramid model of positive behavior support is a multi-tiered framework that distinguishes between preventive and corrective strategies. Preventive strategies are focused on providing physical and work structure, setting rules, and adapting communication. Teaching strategies are individualized, so they can support individuals’ special needs and interests. If preventive strategies alone are not sufficient, systematically planned corrective strategies based on functional behavior assessment are needed. When we understand the function of challenging behavior, we can change it. The main goal of positive behavior support is reinforcing wanted and socially accepted behavior. Support strategies are individualized, based on individuals’ strengths and potential. Social learning in real-life situations is needed, especially the gradual teaching of wanted behaviors and the development of emotional literacy, social-communication skills, and self-control. Four special education teachers (in the first educational period of an adapted program with a lower educational standard) were included in the study. We were interested in how they cope with challenging behaviors and in what ways they manage them. Their answers showed that behavioral problems in children with (mild) intellectual disabilities and autism spectrum disorders are a heterogeneous phenomenon, which is reflected on a continuum from milder forms (e.g., defiant behavior) to more severe forms (e.g., aggression, self-harm, and destructive behavior). The variety of reported behaviors presents a need for flexibility for special education teachers and their professional development (lifelong learning). Their practical experiences have confirmed the complexity of implementing positive behavior support strategies in classrooms, where teachers are often torn between curriculum realization and managing behavioral issues as a priority. All participants were unanimous in their reluctance to punish. As the most effective strategies, they identified token economy, social rewards (e.g., praise, affirmation, attention), material rewards (e.g., a toy or activity that the child likes), and withdrawal of privilege (in cases of rule violations). Positive behavior support, in their view, enables active social inclusion and positive interpersonal relationships, which are the foundation for successful academic work. They pointed out that dealing with behavioral problems is very stressful for them, so teamwork with colleagues and parents and emotional support are particularly important.

Ključne besede:intellectual disabilities, autism spectrum disorders, challenging behavior, social environment, positive behavior support

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj