izpis_h1_title_alt

Doživljanje nadomestne travme in stresa pri delu s travmiranimi na področju delovne terapije : magistrsko delo
ID Podgrajšek, Nika (Avtor), ID Erzar, Tomaž (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Šuc, Lea (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (846,97 KB)
MD5: 4E13024C6125DE820F214B8C40846570

Izvleček
Nadomestna travma se nanaša na negativne spremembe, ki se pojavijo pri zdravstvenih delavcih ter korenito pretresejo njihova prepričanja glede sebe, drugih in pogleda na svet. Sekundarni travmatični stres in nadomestna travma se pri zdravstvenih delavcih pojavita ob ponavljajoči se izpostavljenosti njihovim uporabnikom s travmatično izkušnjo. Eden od teh poklicev je tudi delovna terapija kot ena izmed najbolj stresnih poklicev v zdravstvu. Obravnava izgorelosti in stresa je dobro raziskana med številnimi zdravstvenimi poklici, medtem ko polje delovne terapije ostaja odprto in nujno potrebno za proučevanje. V okviru magistrskega dela smo raziskovali doživljanje nadomestne travme in stresa pri delu s travmiranimi na področju delovne terapije. Raziskava temelji na fenomenološkem pristopu, saj smo proučevali osebna doživljanja delovnih terapevtov, izvedli smo šest polstrukturiranih intervjujev. Rezultati so pokazali korenite posledice dela s travmiranimi. Delovni terapevti opažajo spremembe v čustvovanju, telesnih simptomih, doživljanju sebe, sveta in drugih, izpostavljenost posredni travmi pušča svoj pečat na zdravstvenemu delavcu. Udeleženci opredeljujejo tako pozitivne kot negativne vidike. Soočajo se s povečanim stresom, razdražljivostjo, zmanjšano koncentracijo, občutkom izgube nadzora, izčrpajočim sočutjem in pretiranim poistovetenjem, hkrati pa pridobivajo na modrosti, čutijo hvaležnost, zavedajo se lastne sreče in poglabljajo medosebne odnose. Ugotovitve prikazujejo delovna dobo, izkušnje in starševstvo kot dejavnike vpliva na oblikovanje posameznikovega odziva na travmatični material . Kot strategije spopadanja se izražajo razbremenili pogovor in diskusije s sodelavci in svojci, skrb zase ter supervizija. Verbalizacija težkih čutenj in čas zase so temeljni za regeneracijo psihofizičnega stanja delovnega terapevta pri delu s travmiranimi. Kljub zaznanim koristim je supervizija še vedno nedostopna na mnogih področjih delovne terapije. Udeleženci razlog pripisujejo pomanjkanju časa, kadra ter nepoznavanje pomena supervizije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nadomestna travma, sekundarni stres, delo s travmiranimi, delovna terapija, supervizija, fenomenološka metoda
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Kraj izida:Ljubljana ; Maribor
Založnik:[N. Podgrajšek]
Leto izida:2024
Št. strani:VI, 97, IV str.
PID:20.500.12556/RUL-155343 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.964:616.85(043.2)
COBISS.SI-ID:191111171 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.03.2024
Število ogledov:498
Število prenosov:107
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Experiencing vicarious trauma and stress while working with trauma victims in the field of occupational therapy
Izvleček:
Vicarious trauma refers to the negative changes that occur in healthcare professionals that fundamentally shake their beliefs about themselves, others and the worldview. Secondary traumatic stress and vicarious trauma occur in healthcare professionals with repeated exposure to their patients with a traumatic experience. One of these professions is occupational therapy, which turns out to be one of the most stressful professions in healthcare. The treatment of burnout and stress is well researched among many health professions, while the field of occupational therapy remains open and essential to study. In the framework of the master's thesis, we investigated the experience of vicarious trauma and stress in working with traumatized people in the field of occupational therapy. The research is based on a phenomenological approach, as we studied the personal experiences of occupational therapists; we conducted six semi-structured interviews. The results showed the profound consequences of working with the traumatized. Occupational therapists notice changes in emotions, physical symptoms, experiences of oneself, the world, and others; exposure to indirect trauma leaves its mark on the healthcare professional. Participants identify both positive and negative aspects. They face increased stress, irritability, decreased concentration, feelings of loss of control, exhausting compassion, and over identification, while gaining wisdom, feeling gratitude, becoming aware of their own happiness, and deepening interpersonal relationships. The findings show working time, experience and parenting as factors influencing the formation of an individual’s response to traumatic material. Coping strategies are expressed as relieving conversations and discussions with co-workers and relatives, self-care and supervision. The verbalization of heavy feelings and time for oneself are crucial for the regeneration of the psychophysical state of the occupational therapist when working with traumatized patients. Despite the perceived benefits, supervision is still unavailable in many areas of occupational therapy. Participants attribute the reason to lack of time, staff and lack of understanding the importance of supervision.

Ključne besede:vicarious trauma, secondary stress, working with traumatized, occupational therapy, supervision, phenomenological method

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj