Magistrsko delo preučuje in primerja uporabo digitalnih tehnologij na dveh najbolj pogostih migracijskih poteh, ki vodita v Evropo – zahodnobalkanski in srednjesredozemski poti. Razumevanje vzorcev uporabe digitalne tehnologije je bistvenega pomena za humanitarne organizacije in oblikovalce politik, da lahko ustvarijo boljše podporne sisteme. Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim pristopom, podatki pa so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z begunci in migranti z obeh poti. Poudarek intervjujev je bil zbiranje podatkov o dostopu do tehnologije ter o uporabi tehnologije pred, med in po migracijski poti. Ključni vidiki so bili vloga tehnologije pri komunikaciji, navigaciji in dostopu do informacij. Ugotovitve kažejo, da obstajajo velike razlike v tem, kako in kdaj begunci in migranti uporabljajo tehnologijo na svojih poteh. Sodobni begunec na zahodnobalkanski poti skoraj zagotovo uporablja pametne telefone ves čas tekom migracije. Po drugi strani pa sodoben begunec na srednjesredozemski poti najverjetneje sploh ne uporablja digitalnih tehnologij ali pa jih uporablja le kratek čas med potovanjem. Cilj raziskave je pridobiti izvirne podatke o migracijskih poteh ter tudi informirati akterje, kot so nevladne in humanitarne organizacije ter ponudniki tehnologije, da bi razumeli edinstvene izzive na teh poteh in strmeli k varnim podpornim sistemom.
|