izpis_h1_title_alt

Dejavniki vpliva na uporabo aplikacije za sledenje stikov med mladimi: študija primera Nemčije : magistrsko delo
ID Masnec, Lana (Avtor), ID Trkman, Marina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (975,64 KB)
MD5: AB0311D5BA8C78D83BE422A358ADA161

Izvleček
Pandemijo koronavirusne bolezni COVID-19, so mnogi zaznali kot prelomno točko za množično vpeljevanje in uporabo storitev e-zdravja. Del storitev e-zdravja, ki lahko pomembno prispevajo k obvladovanju širjenja bolezni, so aplikacije za sledenje stikov. Te so učinkovite, ko jih dejansko uporablja zadostni delež prebivalstva (56-60%), ki pa v evropskih državah, v času pandemije COVID-19, ni bil dosežen. Ker lahko v prihodnosti pričakujemo širjenje nevarnih virusov, je potrebno celostno razumeti dejavnike dejanske uporabe in zavračanja aplikacij za sledenje stikov. V magistrskem delu smo preučili, ali demografski podatki (starost, spol in izobrazba), splošno zaupanje v vlado ter tehnologijo, zaznana enostavnost uporabe, družbeni vpliv, zaznana uporabnost na osebni ter družbeni ravni in zaskrbljenost glede zasebnosti, napovedujejo dejansko uporabo aplikacije za sledenje stikov. V empirični študiji se osredotočamo na mlade odrasle, stare med 18 in 35 let. Pri tem uporabimo podatke zbrane preko spletnega panela agencije Prolific, v juniju 2022, in se fokusiramo na študijo primera Nemčije. Ugotavljamo, da so ključni dejavniki, ki napovedujejo dejansko uporabo aplikacije za sledenje stikov, zaznana enostavnost uporabe, družbeni vpliv in zaznana uporabnost na ravni posameznika. Za najpomembnejši dejavnik neuporabe pa se je izkazala zaskrbljenost glede zasebnosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:aplikacije za sledenje stikov, privzemanje tehnologij, dejanska uporaba, mladi, pandemija COVID-19
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:L. Masnec
Leto izida:2024
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (61 str.))
PID:20.500.12556/RUL-155097 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:004.9:621.395.44:614(430)(043.2)
COBISS.SI-ID:189951491 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.03.2024
Število ogledov:102
Število prenosov:6
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Factors influencing the usage of contact tracing applications among young adults: a case study of Germany
Izvleček:
The COVID-19 pandemic was seen by many as a major milestone for the mass uptake and use of eHealth services. Contact tracing applications are part of the eHealth services that can make an important contribution to controlling the spread of the disease. These are only effective when a sufficient proportion of the population (56-60%) actually uses them, which was not achieved in European countries at the time of the COVID-19 pandemic. As we can expect the spread of dangerous viruses in the future, it is necessary to understand the factors of active use and rejection of contact tracing applications. In the Master's thesis, we examined whether demographics (age, gender, and education), general trust in government and technology, perceived ease of use, social influence, perceived usefulness on a personal and societal level, and privacy concerns predict the actual use of a contact tracing application. In the empirical study, we focus on young adults aged between 18 and 35. We use data collected through Prolific's online panel, in June 2022, and focus on a case study of Germany. We find that the key factors predicting the actual use of a contact tracing application are perceived ease of use, social influence and perceived usefulness on the personal level. However, privacy concerns emerged as the most important factor for non-use.

Ključne besede:contact tracing application, technology acceptance, actual use, young adults, COVID-19 pandemic

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj