izpis_h1_title_alt

Zvonimir Lasič – zgodba Primorca na prepihu burje 20. stoletja : magistrsko delo
ID Šenica Pavletič, Gašper (Avtor), ID Balkovec, Bojan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (7,94 MB)
MD5: D41B74EF71F9E651DBAEBC5079D34026

Izvleček
Avtor obravnava življenjsko zgodbo Zvonimirja Lasiča od njegovega rojstva v Gorici, avgusta 1898, pa vse do smrti decembra 1977 na Gočah. Njegova življenjska zgodba je vpeta v razburkano družbeno dogajanje prve polovice 20. stoletja. Zvonimirja, ki je izhajal iz zavedne slovenske družine, spoznamo kot mladega srednješolskega upornika, vključenega v gibanje Preporod na moškem učiteljišču v Gorici. Z začetkom prve svetovne vojne je še ne osemnajstletni mladenič 11. maja 1916 oblekel vojaško suknjo, odločen, da pomaga pregnati sovražnika iz domovine. Boril se je na soškem bojišču in pogumno nosil uniformo avstro-ogrskega vojaka vse do 31. oktobra 1918. Veselje nad svobodo je kmalu priklicalo razočaranje, saj je bila Primorska vključena v Julijsko krajino in tako prešla pod italijansko oblast, ki je s svojo nacionalistično in fašistično usmerjenostjo zatirala Slovence na vseh področjih. Njegov uporni duh ga je že leta 1924 pripeljal v organizacijo TIGR. Zaradi aktivnega protifašističnega delovanja je moral leta 1928 pobegniti iz Julijske krajine v državo SHS v Ljubljano. Tudi tam ni bil varen, saj so ga Italijani takoj po zasedbi Ljubljanske pokrajine 29. aprila 1941 ujeli in poslali v zloglasni tržaški zapor Coroneo, kjer je ostal do julija 1941. Iz zapora pa so ga poslali naprej v internacijo v Città San Angelo provinca Pescara v Italiji in marca 1942 v Pizzolo, provinca L’Aquila, kjer sta bili zaprti žena Jelka in hči Božena. V internaciji je ostal do 3. marca 1944, ko se je vrnil na Goče. Po vrnitvi se je priključil partizanskemu gibanju, a je bil kmalu v borbi ranjen. Prestavljen je bil v zaledje, v administracijo finančnega oddelka 9. korpusa. Deloval je tudi v odboru OF in bil kot poslanec izvoljen v prvo slovensko vlado v Ajdovščini. Po vojni je bil zaposlen, do upokojitve 31. decembra 1953, v Kopru pri Istrski banki. Leta, ki jih je preživel na bojiščih in v internaciji, so pustila sledi na njegovem nekoč izvrstnem zdravstvenem stanju. Po upokojitvi je zbolel in za dolgih 17 let obležal v postelji, vse do smrti 20. decembra 1977, na Gočah.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Zvonimir Lasič, Goče, prva svetovna vojna, TIGR, internacija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:G. Šenica Pavletič
Leto izida:2023
Št. strani:110 f.
PID:20.500.12556/RUL-154984 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:929(=163.6Lasič)
COBISS.SI-ID:189441539 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.03.2024
Število ogledov:78
Število prenosov:9
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Zvonimir Lasič – the story of a man from Primorska region in the bora wind of the 20th century
Izvleček:
The author discusses the life of Zvonimir Lasič from his birth in Gorica, in August 1898, until his death in December 1977 in Goče. He played an important part in the turbulent social events of the first half of the 20th century. Zvonimir Lašič came from a nationally conscious Slovenian family. He is introduced as a young secondary-school rebel, who joined the Preporod group at the male college of education in Gorica. At the start of World War I, he donned a military uniform on 11th May 1916 at the age of eighteen, determined to help expel the enemy from his homeland. He fought at the Battles of the Isonzo and proudly wore the uniform of an Avstro-Hungarian soldier until 31st October 1918. The joy freedom had brought him was soon replaced by disappointment, as the Primorska region was soon annexed to Friuli-Venezia Giulia, and fell under Italian rule, which oppressed Slovenians due to its Nazi and fascist ideology. In 1924, his rebellious spirit led him to join the revolutionary organization known as TIGR. Due to his anti-fascist work, he was forced to flee Friuli-Venezia Giulia in 1928 and move to the Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes (SHS), to Ljubljana. He was not safe there either, as he was captured by the Italian authorities immediately after the occupation of the Province of Ljubljana, on 29th April 1941. He was sent to the infamous Trieste prison Corone, where he remained until July 1941. From there, he was sent to the internment camp in Città San Angelo (Pescara Province in Italy). Later, in March 1942, he was relocated to Pizzola (in L’Aquila Province), where his wife Jelka and his daughter Božena were held. He remained in the internment camp until 3rd March 1944, when he returned to Goče. He immediately joined the partisan movement but was soon wounded in battle. He was relocated to the rear, to the administration of the financial department of the 9th Corps. He also participated in the committee of the Liberation Front and was elected as a Member of Parlament for the first Slovenian government in Adjovščina. After the war, he was employed in Koper in Istra Bank until 31st December 1953. The years he has spent on the battlefield and in the internment camp have left a mark on his otherwise impeccable health. After his retirement, he fell ill and remained bedridden for seventeen years, until his death on 20th December 1977, in Goče.

Ključne besede:Zvonimir Lasič, Goče, worold war one, TIGR, internation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj