izpis_h1_title_alt

Delavski oder in amaterski učinek "proletarske igre"
ID Milohnić, Aldo (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (263,90 KB)
MD5: 6E33C7052D035401E7D60BD1908D180B
.pdfPDF - Priloga, prenos (254,01 KB)
MD5: C424E50BFA357A97C21E341216551B0A
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.slogi.si/publikacije/amfiteater-8-1/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V historiografiji slovenskega gledališča je splošno sprejeta teza, da so bila dramatična društva najpomembnejši dejavnik postopnega prehoda iz diletantizma v profesionalizacijo slovenskega gledališča. V zgodovini slovenskega gledališča pa je obstajal tudi vzporedni tok - delavski odri, ki so jih ustanovili v mnogih slovenskih mestih zlasti po koncu prve svetovne vojne. To so bili amaterski odri, ki jih je bolj kot ustanavljanje poklicnih in narodnih gledališč vodila ideja socialne emancipacije. Nekateri med njimi, zlasti Delavski oder v Ljubljani, so uprizarjali kakovostne predstave. Avtorjeva teza je, da je bilo to mogoče zato, ker je Delavski oder v času, ko sta ga vodila Bratko Kreft in Ferdo Delak, razvil značilni način uprizarjanja in ni podlegel skušnjavi, da bi vstopil v neproduktivno (in vnaprej izgubljeno) tekmovanje s poklicnimi slovenskimi gledališči. Poleg tega nam lahko Brechtova zamisel o "enostavni igri", ki naj bi bila "alfa in omega proletarske igralske umetnosti", pomaga razložiti uspeh Delavskega odra. Brecht meni, da so igralci, ki prakticirajo "proletarsko igro", amaterji, vendar pa nikakor niso diletanti. V prispevku avtor predstavi ugotovitve o repertoarju in uprizoritvenih praksah Delavskega odra v Ljubljani z vidika te Brechtove konceptualne in metodološke razmejitve, ki jo - po analogiji z njegovim "potujitvenim učinkom" - imenuje amaterski učinek "proletarske igre".

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:amatersko gledališče, delavsko gledališče, Delavski oder, proletarska igra, Ljubljana, zgodovinski pregledi, Bratko Kreft, Ferdo Delak, Bertolt Brecht
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:AGRFT - Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2020
Št. strani:Str. 18-45
Številčenje:Letn. 8, št. 1
PID:20.500.12556/RUL-154908 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:792.077(497.4Ljubljana)(091)
ISSN pri članku:1855-4539
COBISS.SI-ID:22201603 Povezava se odpre v novem oknu
Avtorske pravice:
Podatek o licenci CC BY 4.0 je naveden na pristajalni strani članka oz. številke revije (glej izvorni URL zgoraj). (Datum opombe: 8. 3. 2024)
Datum objave v RUL:08.03.2024
Število ogledov:100
Število prenosov:11
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Amfiteater : revija za teorijo scenskih umetnosti = journal of performing arts theory
Založnik:Slovenski gledališki inštitut, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
ISSN:1855-4539
COBISS.SI-ID:239685632 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Workers’ Stage (Delavski oder) and the amateur effect of "proletarian acting"
Izvleček:
In the historiography of Slovenian theatre, a commonly acknowledged thesis claims that so-called drama societies (dramatična društva) were the most important factor in the gradual transition from dilettantism to the professionalisation of Slovenian theatre. In the history of Slovenian theatre, a parallel stream existed - workers' stages, which were established in many of Slovenian cities, especially after World War I. These amateur theatres were driven primarily by the idea of social emancipation since the establishing of professional and national theatres was not their priority. Some of them, in particular, the Workers' Stage (Delavski oder) in Ljubljana, were staging quality performances. The thesis of this article is that the quality of the Workers' Stage was made possible by the distinctive way of performing that Bratko Kreft and Ferdo Delak developed when they were running it and also because the Workers' Stage did not succumb to the temptation of entering the non-productive (and inevitably already lost) competition with Slovenian professional theatres. Additionally, Brecht's idea about "the simplicity of acting" that ought to be "the alpha and the omega of proletarian acting" can help us explain the success of Workers' Stage. In his opinion, the actors who practise "proletarian acting" are amateurs; however, they are by no means dilettantes. The article presents findings on the repertory and performing arts' practices of the Workers' Stage in Ljubljana using Brecht's perspective of this conceptual and methodological differentiation; by analogy with his "estrangement effect" (Verfremdungseffekt), we can call it the amateur effect of "proletarian acting".

Ključne besede:Workers’ Stage, Delavski oder, workers’ theatre, amateur theatre, proletarian acting, Bratko Kreft, Ferdo Delak, Bertolt Brecht

Projekti

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0376
Naslov:Gledališke in medumetnostne raziskave

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj