izpis_h1_title_alt

Vpliv upoštevanja individualne ogroženosti na shemo vabljenja v državni presejalni program za raka dojk
ID Jarm, Katja (Avtor), ID Zadnik, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Krajc, Mateja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,35 MB)
MD5: 439EADD2C8DA913E458FE6F2E3F6D541
.docxDOCX - Priloga, prenos (57,52 KB)
MD5: F5FBD68561C5A3C2960C1B4CBE46FAE6
.docxDOCX - Priloga, prenos (33,64 KB)
MD5: F04547819963BA943618B04487433AEF
To gradivo ima še več datotek. Celoten seznam je na voljo spodaj.

Izvleček
Uvod: Presejanje za raka dojk se izvaja na podlagi enega vključitvenega merila, in sicer starosti. V ciljni skupini žensk je presejanje organizirano enako za vse. Vemo pa, da vse ženske niso enako ogrožene z rakom dojk, za katerega že dobro poznamo pomembne nevarnostne dejavnike. Za malo ogrožene presejanje lahko pomeni breme zaradi prekomernega pregledovanja, bolj ogrožene pa so povabljene v program prepozno in v predolgih presejalnih intervalih. Nepotrebnim slabostim presejanja za raka dojk z mamografijo bi se lahko izognili s personaliziranim pristopom, ki temelji na stratifikaciji glede na ogroženost žensk. V Sloveniji je za ženske s populacijsko ogroženostjo z rakom dojk dobro poskrbljeno z organiziranim presejalnim programom, ravno tako imamo na voljo pravno in strokovno podlago za personalizirano presejanje. To ni organizirano populacijsko, temveč oportuno, in ne vemo, koliko žensk v Sloveniji bi potrebovalo bolj prikrojeno presejanje, zato smo se odločili, da ocenimo, kako se ženske v slovenski populaciji razporejajo v skupine glede na ogroženost. Namen raziskave je bil ugotoviti prevalenco ogroženosti z rakom dojk pri ženskah, ki vstopajo v program DORA, in preveriti, kako bi uvedba personaliziranega populacijskega presejanja za raka dojk na podlagi izračuna individualne ogroženosti spremenila presejalno shemo in število opravljenih presejalnih mamografij. Metode: Presečna populacijska raziskava je vključila 11.898 žensk v starosti 50 let brez predhodne diagnoze raka dojk, ki so bile povabljene v presejalni program za raka dojk DORA. V analizo smo vključili tiste, ki so podpisale informirano izjavo o sodelovanju in izpolnile vprašalnik o nevarnostnih dejavnikih. Na podlagi zbranih podatkov, vključno z gostoto žleznega tkiva dojk, ki je bila odčitana z mamografij, smo s pomočjo programa S-IBIS vsaki ženski določili njeno osebno ogroženost z rakom dojk. To je prilagoditev programa IBIS za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu. Vsebuje Tyrer-Cuzickov algoritem za izračun ogroženosti, ki ima vključeno slovensko generacijsko specifično populacijsko ogroženost z rakom dojk. Ženske smo razporedili v skupine glede na njihovo doživljenjsko in 10-letno ogroženost (majhna ogroženost, populacijska, zmerno povečana in velika). Za isto skupino žensk smo izračunali hipotetično ogroženost, ki bi jo imele te ženske pri 40. letu starosti s prilagoditvijo določenih nevarnostnih dejavnikov. Ocenili smo število mamografij, ki bi jih opravili v tej skupini žensk, glede na različne personalizirane protokole presejanja. Rezultati: Od 11.898 povabljenih žensk jih je 6.785 (57,0 %) izpolnilo vprašalnike o svojih nevarnostnih dejavnikih za RD. Po izračunu ogroženosti za naslednjih 10 let smo jih 32,9 % razporedili v skupino z majhno, 62,8 % s populacijsko, 3,7 % z zmerno povečano in 0,6 % z veliko ogroženostjo. Po izračunu doživljenjske ogroženosti smo 97,5 % žensk razporedili v skupino s populacijsko, 2,5 % z zmerno povečano in 0,04 % z veliko doživljenjsko ogroženostjo. Izračun ogroženosti za iste ženske v starosti 40 let jih je 9,9 % umestil v skupino z zmerno povečano ogroženostjo in 0,3 % v skupino z veliko 10-letno ogroženostjo. Če bi izvajali personalizirano presejanje v preiskovani skupini žensk od 40. do 74. leta, bi se število opravljenih presejalnih mamografij v primerjavi s trenutno politiko presejanja zmanjšalo za 33,1 %. Zaključki: Ocena ogroženosti z rakom dojk pri ženskah, ki vstopajo v presejalni program, je izvedljiva. Za 4,3 % žensk pri 50. letih smo ugotovili, da so ogrožene bolj kot splošna populacija in bi jih po priporočilih slovenskih smernic za raka dojk lahko presejali bolj pogosto. V celoti bi personalizirano presejanje sicer zmanjšalo število presejalnih mamografij na državni ravni. Ta ugotovitev bo pripomogla k preizkušanju izvajanja populacijskega personaliziranega presejanja v Sloveniji, če bo znanstveno utemeljeno in priporočeno na evropski ravni.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:presejanje za raka dojk, personalizirano presejanje, ogroženost, IBIS, Tyrer-Cuzickov algoritem, gostota žleznega tkiva dojk
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-154838 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.03.2024
Število ogledov:617
Število prenosov:93
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Impact of considering a risk-based tailored screening on the national breast cancer screening programme invitation scheme
Izvleček:
Background: Breast cancer screening traditionally uses only age as an inclusion criterium and screening protocol is unique for all participants. Not all women are at the same breast cancer risk and many breast cancer risk factors are well known. The evidence shows that risk-based strategy could be implemented to avoid unnecessary harm in mammography screening for breast cancer using age-only criterium. A personalised approach can tailor screening strategies according to women's risk and thus avoid unnecessary harms of screening for women at low risk and offer intensified screening for those at higher risk. In Slovenia, women with population breast cancer risk are invited to organized national screening programme. Besides, legal and professional backgrounds for personalised screening are in place, but are not organized on a population level, only in opportunistic setting. The proportion of women with much lower or much higher breast cancer risk, that requires tailored screening, is not known for Slovenian women population. Our study aimed at identifying the breast cancer risk prevalence of Slovenian women, invited to organised screening programme for the first time, and assessing the number of screening mammographies together with different screening protocols in case of risk-based screening. Methods: A cross-sectional population-based study enrolled 11,898 women without breast cancer diagnosis at the age of 50, invited to breast cancer screening. For study analysis, women who signed informed consent and fullfilled the study questionnaires were included. The data on breast cancer risk factors, including mammographic breast density was collected and breast cancer risk was assessed for each individual using the S-IBIS programme. The S-IBIS is in fact the IBIS programme, adopted to Slovenian breast cancer burden circumstances. It includes Tyrer-Cuzick algorithm (version 8) with Slovenian generation-specific population breast cancer risk. According to S-IBIS risk calculation, women were classified into 10-year and lifetime risk groups (low, population, moderately increased, and high risk group). The same calculation was performed for the same group of women at the age of 40, adjusting the risk factors. The number of screening mammographies according to the risk stratification was simulated. Results: Out of 11,898 invited, 57.0% (6,785) of women returned breast cancer risk questionnaires. After calculating risk and stratifying women into risk groups, 32.9% were assessed with low, 62.8% with population, 3.7% with moderately increased, and 0.6% with high 10-year breast cancer risk; 97.5% were assessed with population, 2.5% with moderately increased, and 0.04% with high lifetime breast cancer risk. At the age of 40, potentially 9.9% women with moderately increased, and 0.3% with high 10-year breast cancer risk would be recognised. In the case of potential personalised screening in the same group of women from the age 40 till 74, the number of screening mammographies would drop by 33.1% compared to the current screening policy. Conclusions: The study uptake showed the feasibility of risk assessment when inviting women to regular BC screening. 4.3% of Slovenian women at 50 years of age were recognised with higher than population 10-year breast cancer risk. According to Slovenian BC guidelines they may be screened more often. Overall, personalised screening would decrease the number of screening mammographies in Slovenia. This information is to be considered when planning the pilot and assessing the feasibility of implementing population risk-based screening, if personalised screening would be scientifically proven and recommended at the European level.

Ključne besede:breast cancer screening, personalised screening, risk, IBIS, Tyrer-Cuzick algorithm, breast density

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Datoteke

Podatki se nalagajo...

Nazaj