izpis_h1_title_alt

E-zdravje: analiza in primerjava storitev v manjših evropskih državah : magistrsko delo
ID Lamovšek, Maja (Avtor), ID Hristovski, Dimitar (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,31 MB)
MD5: 0D05539FFC8126033315A21320B1B70E

Izvleček
V magistrski nalogi smo se osredotočali na preučevanje razvitosti nacionalnih strategij e-zdravja v šestih manjših evropskih državah: Sloveniji, Danski, Estoniji, Finski, Avstriji in Švici. Uporabljene so bile tako kvalitativne kot kvantitativne raziskovalne metode. Raziskava je temeljila na analizi in primerjavi dokumentov, politik in strategij. Poglobljeni intervjuji s strokovnjaki na področju e-zdravja so prispevali k razumevanju ključnih tem, vzorcev in trendov v digitalnem zdravju. Kvantitativna analiza statističnih podatkov je vključevala uradne vire, ki smo jih obdelali s pomočjo statističnega programa imenovanega Minitab. S poudarkom na manjših evropskih državah do 10 milijonov prebivalcev smo potrjevali hipoteze o ključnih dejavnikih, ki vplivajo na uvedbo e-zdravja, vključno z nacionalno strategijo, finančno podporo in vplivom zunanjih dejavnikov, kot je pandemija covida-19. Rezultati raziskave potrjujejo, da so države med pandemijo naredile korak k digitalizaciji javnega zdravstvenega sistema, zlasti tiste z veljavno nacionalno strategijo e-zdravja. Z raziskavo smo ugotovili, da urejene strategije in akcijski načrti pozitivno vplivajo na uvedbo in razvoj e-zdravja v analiziranih državah, merjeno z indeksom DESI. Pandemija je sicer pospešila razvoj e-zdravja, vendar ni bila edini spodbujevalni dejavnik. Raziskava kaže, da se države zavedajo pomena digitalnih sprememb in uvajajo posodobljene strategije. Kljub temu rezultati niso pokazali povezave med višjimi izdatki za zdravstvo, BDP in uspešnostjo razvoja e-zdravja, merjeno z indeksom DESI. V zaključku so povzete ugotovitve in podani predlogi za nadaljnje raziskovanje na tem področju, kar prispeva k razumevanju dinamike in dejavnikov, ki vplivajo na digitalno zdravje v manjših evropskih državah.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:digitalno zdravje, e-zdravje, telezdravje, telemedicina, strategija informatizacije zdravstvenega sistema, zdravstvena informatika, javno zdravje, digitalizacija javnega zdravja, covid-19
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Lamovšek]
Leto izida:2024
Št. strani:XVI, 136 str.
PID:20.500.12556/RUL-154733 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:004:614.2(043.2)
COBISS.SI-ID:186941699 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.02.2024
Število ogledov:246
Število prenosov:77
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:E-health: analysis and comparison of services in smaller European countries
Izvleček:
The master's thesis focuses on the examination of the development of national digital health strategies in six smaller European countries: Slovenia, Denmark, Estonia, Finland, Austria, and Switzerland. Both qualitative and quantitative research methods were employed, relying on the analysis and comparison of documents, policies, and strategies. In-depth interviews with e-health experts contributed to understanding key themes, patterns, and trends in digital health. Quantitative analysis of statistical data involved official sources processed using a statistical program called Minitab. With an emphasis on smaller European countries with populations under 10 million, the study confirmed hypotheses regarding key factors influencing the adoption of e-health, including national strategy, financial support, and the impact of external factors such as the COVID-19 pandemic. The research results confirm that countries took steps towards the digitization of public health systems during the pandemic, especially those with established strategies. While the pandemic accelerated e-health development, it was not the sole driving factor. The study indicates that countries recognize the importance of digital changes and are implementing updated strategies. However, the results did not show a correlation between higher healthcare expenditures, GDP, and the success of e-health development measured by the Digital Economy and Society Index (DESI). In conclusion, the findings are summarized, and suggestions for further research in this field are provided, contributing to the understanding of dynamics and factors influencing digital health in smaller European countries.

Ključne besede:digital health, e-health, telehealth, telemedicine, health system digitization strategy, health informatics, public health, public health digitization, COVID-19

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj