izpis_h1_title_alt

Vizualizacija kot orodje pri tolmačenju
ID Vardjan, Nava (Avtor), ID Maček, Amalija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Markič, Olga (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,28 MB)
MD5: 5EC42C91BF810BE55EB048EAFFB00797
.pdfPDF - Priloga, prenos (614,29 KB)
MD5: 3525EAA2324CEEE3BE51CD7307E0F9FC

Izvleček
Tolmačenje je kognitivno gledano zelo zapleten proces oziroma skupek številnih kognitivnih procesov, ki se odvijajo hkrati. Pri njem si mnogi tolmači namerno ali spontano pomagajo z miselno vizualizacijo slišanega. Kvalitativno raziskovanje miselne vizualizacije se je pričelo z Galtonom, ki je leta 1880 prvi opazil razlike v sposobnosti posameznikov, da tvorijo miselne podobe, in zabeležil pojav afantazije. Z raziskavo v tem magistrskem delu sem želela ugotoviti, kako posameznikova sposobnost vizualizacije vpliva na kognitivni napor pri tolmačenju in s tem na kakovost tolmaškega podajanja. Najprej sem se lotila pregleda literature s področja preučevanja vizualizacije in s tem povezanih nevronskih procesov. Nato je sledil praktični eksperiment s tolmači, ki so tolmačili dva slikovita, tj. lažje predstavljiva, in dva abstraktna, tj. težje predstavljiva, govora. Njihovo podajanje je bilo posneto in pozneje transkribirano, poleg tega so v sklopu eksperimenta izpolnili več vprašalnikov – prvega za samooceno sposobnosti vizualizacije, v drugem in tretjem pa so poročali o izkušnji tolmačenja različnih tipov besedil. V analitičnem delu sem analizirala tako izpolnjene vprašalnike kot transkripcije tolmačenj in na podlagi njihovega vzporejanja oblikovala zaključke. Eksperiment je delno potrdil hipotezo, da bodo osebe z boljšo sposobnostjo vizualizacije lažje tolmačile slikovite govore in obratno. Pokazal je, da je za visoko kakovost in natančnost tolmačenja ključnega pomena upravljanje miselnih podob. Torej ne zadošča zgolj prirojena dobra sposobnost vizualizacije, temveč jo je treba, če jo želimo učinkovito uporabljati kot orodje za pomoč pri tolmačenju, uriti in razvijati. To vsekakor kaže na morda še ne dovolj izkoriščen potencial urjenja bodočih tolmačev z vidika uporabe vizualizacije, in sicer takšnega, ki bi bilo prilagojeno posameznikovi sposobnosti vizualizacije. V zaključni razpravi je opisanih nekaj načinov, kako bi bilo mogoče raziskavo nadgraditi in poglobiti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:vizualizacija, tolmačenje, miselne predstave, afantazija, eksperiment, figurativni jezik, nevronski procesi, kognitivni napor
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-154721 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:186959619 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.02.2024
Število ogledov:684
Število prenosov:45
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Visualization as a tool in interpreting
Izvleček:
Interpretation is a demanding cognitive process, or rather, a convergence of numerous cognitive processes transpiring concurrently. When interpreting, many interpreters employ mental imagery as a tool, whether by deliberate choice or spontaneously. Qualitative exploration into mental imagery traces back to Galton, whose survey in 1880 was the first to document differences in the ability to form mental images and documenting the phenomenon of aphantasia. The aim of this research was to explore how an individual's capacity for visualization influences their cognitive load during interpretation and, potentially, the quality of their output. Initially, I conducted a thorough literature review on the subject of visualization and its associated neural processes. Subsequently, I carried out a practical experiment involving interpreters tasked with interpreting two graphic and two abstract speeches. Their output was recorded, transcribed, and complemented by the completion of several questionnaires as an integral part of the experiment. The first questionnaire focused on a self-assessment of one's ability to visualize, while the second and third questionnaires delved into the interpreters' reported experiences during the interpretation process. In the analytical phase, I examined both the questionnaires and transcriptions of interpretations, drawing conclusions based on their correlations. The experiment partially supported my hypothesis that individuals with a heightened ability for visualization would excel in interpreting graphic speeches, and conversely. It showed that the key for high-quality and accurate interpretation is the management of one's mental imagery. It is thus not enough to have an innately strong ability to visualize; but rather – if it is to be used effectively as a tool in interpretation – this ability should be trained and developed. This points at the potential of developing visualization trainings for upcoming interpreters, tailored to their individual capacity to visualize. In the final discussion I gave a few suggestions on how such research could be improved and upgraded.

Ključne besede:visualization, interpreting, mental imagery, aphantasia, experiment, figurative language, neural processes, cognitive load

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj