izpis_h1_title_alt

Povezava med dojenjem in izreko govorjenih glasov : magistrsko delo
ID Belak, Katja (Avtor), ID Hočevar-Boltežar, Irena (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Novšak Brce, Jerneja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,45 MB)
MD5: 01AA99D9676DBB9672487648FE41B158

Izvleček
Dojenje kot biološka norma, je najbolj naraven in optimalen način hranjenja dojenčkov ter mlajših otrok. Dokazano pozitivno vpliva na številne vidike otrokovega zdravja in optimalnega razvoja, s tem pa dobro ustvarjene temelje tudi za kasnejša obdobja. Tako sestavo materinega mleka kot tudi sam akt dojenja se na podlagi številnih raziskav povezuje z boljšimi rezultati na motoričnem, kognitivnem, socialno-emocionalnem in nutritivnem področju ter področju govorno-jezikovne komunikacije. Iz motoričnega vidika otroci pri dojenju v primerjavi z drugimi načini hranjenja, predvsem po steklenički s cucljem, pri sesanju potrebujejo več prefinjenosti, sinhronosti in natančnosti določenih ponavljajočih se gibov orofacialnih struktur, kar zaradi njihove podobnosti predstavlja neko vrsto treninga za kasnejše hranjenje z gosto hrano in artikulacijo. V teoretičnem delu smo predstavili anatomijo v dojenje vključenih struktur, njihov razvoj, fiziologijo dojenja oziroma potek sesanja tudi v primerjavi z drugimi načini hranjenja, pri tem pa omenili vse strukture in reflekse, ki so vključeni v dojenje tako na strani matere kot otroka. Ker na obeh straneh lahko pride do težav z dojenjem, smo predstavili najpogostejše. Orisali smo zgodovino dojenja po svetu in na naših tleh ter si ogledali in primerjali različno dolga trajanja dojenja po svetu nekdaj ter danes, obenem pa preverili trenutno veljavna priporočila. Podrobneje smo predstavili tudi nekatera področja govorno-jezikovne komunikacije, predvsem izreko govorjenih glasov in dejavnike, ki nanjo dokazano vplivajo. Začeli pa smo tudi s teoretičnim ozadjem povezav znotraj orofacialnega področja iz vidika dojenja in izreke, ki smo ga v empiričnem delu s pomočjo svojega raziskovanja nadaljevali. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti povezavo med dojenjem in izreko govorjenih glasov. V ta namen smo pridobili podatke o dojenju, njegovem trajanju, načinih hranjenja, uporabi določenih pripomočkov in odklonjenih sesalnih navadah ter govoru otrok. V empirični del je bilo vključenih 2034 otrok zaželene starosti od 2 do 7 let, za katere so s pomočjo namensko oblikovanega spletnega vprašalnika odgovarjali njihovi starši. V našem vzorcu je bilo dojenih 92,3 % otrok, od tega se jih je 77,9 % dojilo še pri 6 mesecih otrokove starosti, 20,1 % pa še po 2. letu starosti. Ob pregledu ožje skupine otrok, ki so z dojenjem že zaključili, smo ugotovili, da jih je 35,4 % prejemalo tudi dodatek po steklenički s cucljem, 58,2 % pa jih je imelo dudo, ki so jo v povprečju uporabljali do 18. meseca starosti. Ob preverjanju zastavljenih hipotez smo na podlagi rezultatov našega vzorca ugotovili, da imajo otroci, ki niso bili dojeni ali so bili dojeni krajši čas, večjo verjetnost za pogostejšo uporabo dude, več neustreznih vzorcev dihanja, več težav pri pitju iz kozarca, več odstopanj na področju izreke in večjo verjetnost za potrebo po logopedskih obravnavah. V našem vzorcu pa smo našli tudi močno povezavo med otrokovimi težavami pri dojenju in potrebo po logopedskih obravnavah zaradi težav z izreko, saj so bili otroci s težavami pri dojenju na obravnavah zaradi izreke v 92,3 %, medtem ko jih otroci brez težav z dojenjem sploh niso potrebovali, kar morebiti med drugim nakazuje na iste primarne težave, ki se odražajo na različnih področjih. Dobljeni rezultati imajo tako za stroko kot tudi za starše velik pomen, saj orisujejo trenutno stanje na tem področju v našem prostoru, ponujajo možnost učinkovitejše in bolj ciljno usmerjene preventive, poudarjajo pomen kakovostne zgodnje obravnave, ki temelji na odpravi primarnih težav za preprečevanja razvoja sekundarnih in omogočajo pomoč pri oblikovanju smernic.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:dojenje, izreka govorjenih glasov, artikulacija, orofacialno področje, sesanje, primarne težave
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Senično
Založnik:K. Belak
Leto izida:2024
Št. strani:128 str.
PID:20.500.12556/RUL-154495 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:376(043.2)
COBISS.SI-ID:186070787 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.02.2024
Število ogledov:674
Število prenosov:110
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Connection between Breastfeeding and Speech Sound Production
Izvleček:
Breastfeeding, considered a biological norm, stands out as the most natural and optimal way to feed/nourish infants and young children. Scientifically proven to have a positive impact on various aspects of a child's health and optimal development, breastfeeding lays a solid foundation for later development stages. Both the composition of maternal milk and the act of breastfeeding, based on numerous studies, are associated with better outcomes in motor, cognitive, socio-emotional, nutritional, and speech-language communication domains. From a motor movement perspective, children engaged in breastfeeding, in comparison to other feeding methods, particularly bottle-feeding, require more refinement, synchronicity, and precision in the repetitive movements of orofacial structures. This, due to their similarity, represents some kind of training for later consumption of solid food and articulation. In the theoretical part of the thesis, we examined the anatomy of structures, involved in breastfeeding, their development, the physiology of breastfeeding, and the process of sucking, comparing it with alternative feeding methods. We addressed all the structures and reflexes involved in breastfeeding, both from the mother's and the child's perspectives. Recognizing potential challenges on both sides, we explored the most common issues. We outlined the history of breastfeeding worldwide as well as in our region, exploring and comparing the historical and contemporary durations of breastfeeding while also reviewing the current recommendations in this regard. We also described specific areas of speech-language communication, particularly the speech sound production and the factors known to influence it. Furthermore, we initiated the theoretical background of connections within the orofacial area from the perspective of breastfeeding and speech sound production, which we continued in the empirical part through our research. The aim of the master's work was to determine the connection between breastfeeding and speech sound production. For this purpose, we obtained data on breastfeeding, its duration, feeding methods, the use of certain aids and oral habits, and children's speech. The empirical part included 2034 children of the ideal age range from 2 to 7 years, for whom parents responded to a specifically designed online questionnaire. In our sample, 92.3% of children were breastfed, with 77.9% still being breastfed at 6 months, and 20.1% continuing to be breastfed after the child's second year. Upon examining a subset of children whose mothers had ceased breastfeeding, we found that 35.4% received a supplemental milk through a bottle, and 58.2% used a pacifier, on average, for 18 months. Validating our hypotheses based on the sample results, we concluded that children who were not breastfed or were breastfed for a shorter duration had a higher likelihood of more frequent pacifier use, inappropriate breathing patterns, difficulties in drinking from a cup, a greater likelihood of difficulties with speech sound production and of requiring speech therapy. In our sample, we also found a strong correlation between a child's breastfeeding difficulties and the need for speech therapy due to speech sound disorders. Children with breastfeeding difficulties underwent speech therapy in 92.3% of cases, while those without difficulties did not require it at all. This suggests potential common primary issues affecting various domains. The obtained results hold significant importance for both specialists and parents, offering insights into the current situation in this area, providing the opportunity for more effective and targeted preventative measures, emphasizing the importance of proper early intervention which addresses primary issues, preventing the development of secondary problems, and possibly contributing to the formulation of guidelines.

Ključne besede:breastfeeding, speech sound production, articulation, orofacial area, sucking, primary issues

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj