Merjenje berljivosti je pomembno orodje za ocenjevanje motenj branja, kot je disleksija. Med presejalnimi postopki za disleksijo je tudi preizkus tekočnosti branja. Tekočnost branja je opredeljena kot sposobnost hitrega in natančnega branja ter pravilnega izražanja. Preizkus tekočnosti branja je pogosto sestavljen iz zaporedja nepovezanih zapisanih besedil, od preprostih kratkih povedi do zahtevnejših in daljših odstavkov. V psiholoških testih subjektivno ocenjevanje besedil pogosto nadomeščajo objektivne formule berljivosti, npr. avtomatski indeks berljivosti (Automated Readability Index). Formule za berljivost iz danega besedila izluščijo več značilnosti in izpišejo oceno, ki označuje težavnost besedila. Cilj te raziskave je zgraditi model strojnega učenja, ki bo na podlagi tekočnosti ustnega/glasnega branja besedil, ocenjenih z aplikacijo za ocenjevanje berljivosti, razvite v okviru projekta Za kakovost slovenskih učbenikov (KaUč), razlikoval med učenci, pri katerih je bila ugotovljena disleksija, in kontrolno skupino učencev brez disleksije. Pri tem se osredinjamo na razlikovanje med obema skupinama učencev z analizo podatkov, pridobljenih s transkripcijami zvočnih posnetkov ustnega/glasnega branja. V empirični raziskavi je sodelovalo 27 učencev, starih 8 in 9 let, s potrjeno disleksijo in kontrolna skupina brez ugotovljene disleksije.
|
