izpis_h1_title_alt

Identifying reading fluency in pupils with and without dyslexia using a machine learning model on texts assessed with a readability application
ID Žabkar, Jure (Avtor), ID Urankar, Tajda (Avtor), ID Javornik, Karmen (Avtor), ID Košak Babuder, Milena (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (660,40 KB)
MD5: 651E98A32BDF67D81DCFD9AB4A8077FC
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.cepsj.si/index.php/cepsj/article/view/1367 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Measurement of readability is an important tool for assessing reading disorders such as dyslexia. Among the screening procedures for dyslexia is the reading fluency test, which is defined as the ability to read with speed, accuracy and proper expression. The reading fluency test often consists of a sequence of unrelated written texts ranging from simple short sentences to more difficult and longer paragraphs. In psychological testing instruments, subjective text assessment is often replaced by objective readability formulas, e.g., the Automated Readability Index. Readability formulas extract multiple features from a given text and output a score indicating the difficulty of the text. The aim of the present study is to build a machine learning model that discriminates between pupils identified with dyslexia and a control group without dyslexia based on fluency in oral reading of texts assessed with a readability application developed within the project For the Quality of Slovenian Textbooks. We focus on differentiation between both groups of pupils by analysing data obtained from transcriptions of audio recordings of oral reading. The empirical study was conducted with 27 pupils aged 8 and 9 with officially diagnosed dyslexia and a control group without identified dyslexia.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:dyslexia, readability application, reading fluency, machine learning
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FRI - Fakulteta za računalništvo in informatiko
PEF - Pedagoška fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2023
Št. strani:Str. 233-256
Številčenje:Vol. 13, no. 4
PID:20.500.12556/RUL-154176 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:004.8:616.89-008.434.5
ISSN pri članku:1855-9719
DOI:10.26529/cepsj.1367 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:151789315 Povezava se odpre v novem oknu
Avtorske pravice:
Podatek o licenci CC-BY 4.0 je naveden na spletni strani revije (https://www.cepsj.si/index.php/cepsj/about). (Datum opombe 30. 1. 2024)
Opomba:
V članku je za projekt "For the Quality of Slovenian Textbooks" naveden tudi slovenski naslov "Za kakovost slovenskih učbenikov".
Datum objave v RUL:30.01.2024
Število ogledov:767
Število prenosov:58
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:CEPS journal : Center for Educational Policy Studies Journal = revija Centra za študij edukacijskih strategij
Založnik:Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani
ISSN:1855-9719
COBISS.SI-ID:252707584 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Prepoznavanje tekočnosti branja pri učencih z disleksijo in brez nje z uporabo modela strojnega učenja na besedilih, ocenjenih z aplikacijo za berljivost
Izvleček:
Merjenje berljivosti je pomembno orodje za ocenjevanje motenj branja, kot je disleksija. Med presejalnimi postopki za disleksijo je tudi preizkus tekočnosti branja. Tekočnost branja je opredeljena kot sposobnost hitrega in natančnega branja ter pravilnega izražanja. Preizkus tekočnosti branja je pogosto sestavljen iz zaporedja nepovezanih zapisanih besedil, od preprostih kratkih povedi do zahtevnejših in daljših odstavkov. V psiholoških testih subjektivno ocenjevanje besedil pogosto nadomeščajo objektivne formule berljivosti, npr. avtomatski indeks berljivosti (Automated Readability Index). Formule za berljivost iz danega besedila izluščijo več značilnosti in izpišejo oceno, ki označuje težavnost besedila. Cilj te raziskave je zgraditi model strojnega učenja, ki bo na podlagi tekočnosti ustnega/glasnega branja besedil, ocenjenih z aplikacijo za ocenjevanje berljivosti, razvite v okviru projekta Za kakovost slovenskih učbenikov (KaUč), razlikoval med učenci, pri katerih je bila ugotovljena disleksija, in kontrolno skupino učencev brez disleksije. Pri tem se osredinjamo na razlikovanje med obema skupinama učencev z analizo podatkov, pridobljenih s transkripcijami zvočnih posnetkov ustnega/glasnega branja. V empirični raziskavi je sodelovalo 27 učencev, starih 8 in 9 let, s potrjeno disleksijo in kontrolna skupina brez ugotovljene disleksije.

Ključne besede:disleksija, bralna aplikacija, tekočnost branja, strojno učenje, aplikacija za berljivost

Projekti

Financer:Drugi - Drug financer ali več financerjev
Program financ.:Republic of Slovenia
Naslov:For the Quality of Slovenian Textbooks

Financer:EC - European Commission
Program financ.:European Social Fund
Naslov:For the Quality of Slovenian Textbooks

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj