izpis_h1_title_alt

Evalvacija supervizijskega spremljanja prakse na razrednem pouku : magistrsko delo
ID Rahne, Anja (Avtor), ID Klemenčič Rozman, Mija Marija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,70 MB)
MD5: D0F55EF777938FDEA836D994D27A0A5B

Izvleček
Pojem supervizija ima več pomenov – mnogi jo razumejo kot nadziranje (predvsem v smislu moči in nadrejenih), poleg tega pa se uporablja tudi takrat, ko govorimo o vodenju, spremljanju in svetovanju strokovnjakom pri njihovem praktičnem delu. V svojem magistrskem delu raziskujem metodo supervizije kot obliko poklicne refleksije ter svetovanja za zagotavljanje kvalitetnejšega poklicnega dela in spodbujanja osebnega razvoja. Zajema pomoč tako mladim strokovnjakom, ki se prvič srečajo s poklicem, kot tudi dolgoletnim praktikom, večinoma pa poteka na področju družboslovja, predvsem pri poklicih, kjer prevladuje delo z ljudmi. Na vključevanje študentov v proces supervizije imajo strokovnjaki različne poglede, nekateri to močno zagovarjajo, drugi pa so mnenja, da imajo študentje premalo praktičnih izkušenj, da bi bila supervizija za njih smiselna. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani je bilo v študijskem letu 2020/2021 za študentke prvič izvedeno supervizijsko spremljanje prakse, ki je večini vključenih študentk predstavljalo prvo izkušnjo s sicer prilagojeno obliko supervizijskega procesa. Zaradi ukrepov za obvladovanje epidemije CoVid-19 je to potekalo na daljavo (preko Zoom-a), v dveh srečanjih. Študentke so bile razdeljene v 11 manjših skupin po 7-8 članic. V svojem magistrskem delu preučujem, kakšno je zadovoljstvo študentk z izvedenimi srečanji, kaj so od njiju odnesle za svoj profesionalni razvoj ter kako sta srečanji vplivali na njihovo počutje. Podatke sem pridobila v dveh delih - prvi del raziskave je bil kvantitativen (anketa), drugi pa kvalitativen (poglobljeni skupinski intervju). Kvantitativni del raziskave sem izvedla med študentkami četrtega letnika dodiplomskega študija razrednega pouka v študijskem letu 2020/2021, kvalitativni del pa v obliki skupinskega intervjuja v manjši skupini. Rezultati raziskave bodo lahko podlaga za razmišljanje o uvedbi supervizije v učni načrt študijskih programov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Na podlagi zbranih podatkov sem ugotovila, da je bila prva izkušnja s supervizijskim spremljanjem prakse za večino vključenih študentk pozitivna in bi želele, da se taka praksa ohrani tudi prihodnja leta. Študentke so poudarjale, da so od srečanj odnesle predvsem veliko čustvene podpore in novih idej svojih kolegic. Želele pa bi si supervizorjev s čim več praktičnimi izkušnjami iz razreda (torej razrednih učiteljev) ali takih, ki so bili kdaj del šolske svetovalne službe, saj jih ravno to področje dela (učenci s posebnimi potrebami, vedenjsko problematični učenci, nasilje ipd.) najbolj skrbi in bi tu potrebovale več podpore fakultete.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:supervizija, učiteljice začetnice, razredni pouk, potrebe (bodočih) učiteljic, opolnomočenje, poklicni stres
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:A. Rahne
Leto izida:2024
Št. strani:69 str.
PID:20.500.12556/RUL-154162 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:37(043.2)
COBISS.SI-ID:182935555 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.01.2024
Število ogledov:175
Število prenosov:19
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Evaluation of Supervision of Teaching Practice in Primary Education
Izvleček:
The term "supervision" has multiple meanings - many understand it as monitoring (especially in terms of power and superiors), but it is also used when we talk about guiding, monitoring, and advising professionals in their practical work (Kobolt and Žorga, 2013c). Ajduković et al. (2016) conceive it as a form of professional reflection and counselling to ensure better professional work and promote personal development. It covers assistance for both young professionals who are new to the profession, and experienced practitioners, mostly in the field of social sciences, particularly in professions involving work with people (Kobolt and Žorga, 2013c). The person entering the supervision process is called a supervisee, and the person conducting the supervision is called a supervisor. The supervisor must have extensive knowledge and experience in the field where the supervision takes place, and also be skilled in the supervisory process (Ajduković et al., 2016). Regarding the involvement of students in the supervision process, experts hold different views - some strongly support it, while others believe that students lack sufficient practical experience for supervision to be meaningful for them. At the Faculty of Education, University of Ljubljana, during the academic year 2020/2021, supervisory monitoring of practice was carried out for students for the first time. For most of the participating students, this represented their first experience with an adapted form of the supervisory process. Due to measures to control the CoVid-19 epidemic, the supervision was conducted remotely (via Zoom) in two sessions. The students were divided into 11 smaller groups with 7-8 members each. In my master's thesis, I am examining the satisfaction of the students with the conducted sessions, what they have gained for their professional development, and how the sessions have influenced their well-being. I collected data in two parts - the first part of the research was quantitative (survey), and the second part was qualitative (in-depth group interview). The quantitative part of the research was conducted with the fourth-year class of undergraduate studies in class teaching in the academic year 2020/2021, while the qualitative part was in the form of a group interview in a smaller group. The research results could serve as a basis for considering the introduction of supervision into the curriculum of study programs at the Faculty of Education, University of Ljubljana. Based on the gathered data, I found that the first experience with supervisory monitoring of practice was positive for the majority of the included students, and they would like such a practice to continue in the future years. The students emphasized that they gained a lot of emotional support and new ideas from their colleagues during the sessions. However, they would prefer supervisors with more practical experience from the classroom (i.e., classroom teachers) or those who have been part of the school counselling service, as they are particularly concerned about this area of work (students with special needs, behavioral issues, violence, etc.) and would require more support from the faculty regarding this.

Ključne besede:supervision, novice teachers, elementary school teaching, teachers' needs, empowerment, professional stress

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj