izpis_h1_title_alt

(Bi)Kulturna socializacija v posvojiteljskih družinah : magistrsko delo
ID Fon, Petra (Avtor), ID Rapuš-Pavel, Jana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (884,75 KB)
MD5: 0735ADFED12D5BA97D8C3991957D525C

Izvleček
Magistrsko delo obravnava udejanjanje (bi)kulturne socializacije v posvojiteljskih družinah, ki so otroka posvojile v tujini. Stroka s področja posvojitev poudarja velik pomen razvoja bikulturnih kompetenc, saj pozitivno vplivajo na otrokov razvoj, njegovo identiteto, občutek sprejetosti in prilagojenost na novo okolje. V teoretičnem delu sem opredelila posvojitev kot eno od oblik socialnega starševstva in poudarila pomen odkrite komunikacije o posvojitvi z otrokom, saj ima otrok pravico izvedeti resnico o svojem izvoru. Predstavila sem zgodovinski oris razvoja mednarodne posvojitve in postopek mednarodne posvojitve v Sloveniji ter njeno pojavnost v državi. Opredelila sem pomembnost zavedanja etnične, rasne in kulturne komponente v postopku mednarodne posvojitve. Ker z mednarodno posvojitvijo v slovensko kulturno okolje vključimo otroke z različnimi etničnimi ozadji, sem predstavila tudi etnično raznolikost v Sloveniji. Opredelila sem dejavnike, ki vplivajo na udejanjanje kulturne in bikulturne socializacije v vzgoji. S pomočjo Bronfenbrennerjeve teorije ekoloških sistemov sem predstavila vpliv socialnega okolja na udejanjanje (bi)kulturne socializacije in pri tem primerjala različne prakse po svetu. Predstavila sem tudi vpliv (bi)kulturne socializacije na oblikovanje etnične identitete otrok, ki so posvojeni, ter nekaj primerov najpogosteje uporabljenih oblik udejanjanja (bi)kulturne socializacije in podpore, ki se jih poslužujejo starši. V empiričnem delu sem izvedla kvalitativno raziskavo na vzorcu enega para in petih posameznic, ki so z mednarodno posvojitvijo v Rusiji in treh različnih državah v Afriki postali starši. Raziskovala sem izkušnje, dileme, ovire in izzive, s katerimi se soočajo posvojitelji iz Slovenije pri udejanjanju (bi)kulturne socializacije in bikulturnosti v njihovi družini. Rezultati raziskave in spoznanja, ki osvetljujejo področje mednarodnih posvojitev in bikulturnosti, kažejo na pomanjkanje znanja s področja bikulturne socializacije v posvojiteljskih družinah, saj v Sloveniji temu področju še ni bilo namenjeno dovolj pozornosti. Udejanjanje bikulturne socializacije je tako popolnoma prepuščeno odločitvi in presoji posvojiteljev, ki jo v skladu s svojim znanjem, vrednostnim sistemom in prepričanji vključujejo v družinski vsakdan ali jo iz njega izključujejo. Pri tem se pogosto soočajo s pomanjkljivim znanjem o kulturi države izvora. Osebe, ki so posvojile medrasno, pa se soočajo tudi z vsakdanjim rasizmom. Spoznanja raziskave kot področje pomoči nakazujejo potrebo po strukturiranih pripravah na posvojitev, po spremljanju in nudenju pomoči po posvojitvi, v okviru katerih bi posvojitelji pridobivali potrebna znanja za uspešno udejanjanje bikulturne socializacije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:bikulturnost, kulturna socializacija, mednarodne posvojitve, posvojitelji, vzgoja, družina
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:P. Fon
Leto izida:2024
Št. strani:III, 71 str.
PID:20.500.12556/RUL-154036 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:64(043.2)
COBISS.SI-ID:181866499 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:21.01.2024
Število ogledov:262
Število prenosov:24
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:(Bi)Cultural Socialisation in Adoptive Families
Izvleček:
This master thesis deals with the implementation of (bi)cultural socialisation in adoptive families who have adopted a child from abroad. The adoption field emphasises the importance of developing bicultural competences as they have a positive impact on a child's development, identity, sense of acceptance and adaptation to a new environment. In the theoretical part, I defined adoption as a form of social parenting and stressed the importance of open communication with the child about the adoption, as the child has the right to know the truth about their origin. I presented the historical outline of the development of international adoption and the process of international adoption in Slovenia and its occurrence in the country. I identified the importance of awareness of the ethnic, racial and cultural component in the process of international adoption. As international adoption integrates children with different ethnic backgrounds into the Slovenian cultural environment, I also presented the ethnic diversity in Slovenia. I have identified the factors that influence the implementation of cultural and bicultural socialisation in upgringing. Using Bronfenbrenner's theory of ecological systems, I presented the influence of the social environment on the implementation of (bi)cultural socialisation, comparing different practices around the world. I also presented the impact of (bi)cultural socialisation on the formation of the ethnic identity of adopted children and some examples of the most commonly used forms of (bi)cultural socialisation and support used by parents. In the empirical part, I have conducted qualitative research on a sample of one couple and five individuals who became parents through international adoption in Russia and three different countries in Africa. I have explored the experiences, dilemmas, obstacles and challenges that Slovenian adoptive parents face in implementing (bi)cultural socialisation and biculturalism in their families. The results of the research and the findings that shed light on the field of international adoption and biculturalism show that there is a lack of knowledge in the field of bicultural socialisation in adoptive families, as not much attention has been paid to this area in Slovenia. The implementation of bicultural socialisation is thus completely left to decisions and judgemenst of the adoptive parents, who, according to their knowledge, value system and beliefs, do or do not integrate the culture of origin into the family's everyday life. In doing so, they are often faced with a lack of knowledge about the culture of the country of origin. People who have adopted inter-racially also face everyday racism. The findings of the research imply the need for structured adoption preparation and post-adoption follow-up and support as an area of assistance in which adoptive parents wouls acquire the necessary skills for successful bicultural socialisation.

Ključne besede:biculturalism, cultural socialization, international adoptions, adoptive parents, upbringing, family

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj