Številne planetarne krize so v zadnjih desetletjih močno obremenile reprodukcijo življenja na Zemlji. Zaposlenost, dolg, finance, vojne, hrana, energija, podnebje, biotska raznovrstnost, zdravje, izobraževanje – to je le nekaj perečih vprašanj, ki oblikujejo in preoblikujejo naše načine bivanja, spoznavanja in delovanja v vsakdanjem življenju enaindvajsetega stoletja. Da bi razumeli razplet teh na videz ločenih kriz, se magistrsko delo ozira na dolgo in bogato zgodovino epohalnih razredno-imperialnih in geo-menedžerski projektov ter režimov akumulacije kapitala v zaporednih stoletjih po letu 1450. V celotnem magistrskem delu kapitalizma ne obravnavamo kot ekonomski ali družbeni sistem, temveč kot svetovno-ekologijo, ki združuje moč, profit in naravo v dialektično enotnost. S tem pristopom preizprašujem kartezijansko simbolno razmejitev med Družbo in Naravo, ki po drugi strani perpetuira materialno razmejitev med ljudmi in preostalo naravo. Posledično sta Družba in Narava vzpostavljeni kot dve različni zgodovinski enoti, ki se razvijata neodvisno druga od druge, pri čemer se prva razvija na podlagi druge in ne prek nje. Ob tem se postavlja vprašanje, ali so kapitalizem in njegova notranja delovanja, kot so kolonializem, imperializem, rasne formacije, patriarhat, komodifikacija, izključno družbeni procesi z okoljskimi posledicami ali pa so neločljivo družbeno-ekološki, hkrati proizvajalci in produkti zapletenega in nemirnega razrednega boja v mreži življenja?
|