Razlika v vrednostih desetih meritev maksimalnega inspiratornega tlaka med osebami s spinalno mišično atrofijo in zdravimi osebami : diplomsko delo

Arko, Janja (avtor), Leonardis, Lea (mentor), Jakovljević, Miroljub (recenzent)

Uvod: Spinalna mišična atrofija je avtosomno recesivna bolezen, pri kateri so prizadete dihalne mišice z najbolj oslabelimi interkostalnimi mišicami in relativno ohranjeno trebušno prepono. Namen: Želeli smo ugotoviti, ali obstaja razlika v vrednostih desetih zaporednih meritev maksimalnega inspiratornega tlaka med bolniki s spinalno mišično atrofijo in zdravimi preiskovanci. Poleg tega smo želeli raziskati, ali prihaja do razlike v utrujenosti med bolniki s spinalno mišično atrofijo in zdravimi preiskovanci. Zanimalo nas je, ali obstaja povezanost med oceno funkcijskih lestvic gibalnih sposobnosti in absolutno vrednostjo maksimalnega inspiratornega tlaka pri bolnikih s spinalno mišično atrofijo. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 20 odraslih bolnikov s spinalno mišično atrofijo in 20 zdravih preiskovancev podobne starosti in spola. Vsi so izvedli deset zaporednih meritev maksimalnega inspiratornega tlaka in izpolnili vprašalnik o utrujenosti. Iz dokumentacije smo za bolnike zbrali ocene funkcije zgornjih udov in gibalnih sposobnosti. Rezultati: Ugotovili smo, da ni bilo statistično značilne razlike v absolutni vrednosti posameznih izvedb maksimalnega inspiratornega tlaka med bolniki s spinalno mišično atrofijo in zdravimi preiskovanci. Razlike v relativnih vrednostih maksimalnega inspiratornega tlaka med bolniki s spinalno mišično atrofijo in zdravimi preiskovanci so se izrazile pri tretji, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti izvedbi, kjer so imeli bolniki nižje vrednosti. Bolniki s spinalno mišično atrofijo so občutili večjo utrujenost kot zdravi preiskovanci. Pri bolnikih s spinalno mišično atrofijo je obstajala statistično značilna zmerno visoka povezava med slabšo oceno gibalnih sposobnosti in nižjo absolutno vrednostjo maksimalnega inspiratornega tlaka. Razprava in zaključek: Bolniki s spinalno mišično atrofijo so dosegli nižje relativne vrednosti maksimalnega inspiratornega tlaka, kar pomeni, da so se njihove dihalne mišice hitreje utrudile kot pri zdravih. Bolniki so navajali večjo občuteno utrujenost pri vsakodnevnih dejavnostih, kar je vplivalo na njihovo kakovost življenja.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: diplomska dela, fizioterapija, spinalna mišična atrofija, maksimalni inspiratorni tlak, funkcijska lestvica gibalnih spodobnosti, lestvica izražene utrujenosti
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [J. Arko]
• Leto izida: 2023
• Št. strani: 36 str., [2] str. pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-153535
• UDK: 615.8
• COBISS.SI-ID: 181082115
• Datum objave v RUL: 13.01.2024

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Difference in the values of ten measurements of maximal inspiratory pressure between subjects with spinal muscular atrophy and healthy subjects : diploma work

Izvleček

Introduction: Spinal muscular atrophy is an autosomal recessive disease in which the respiratory muscles are affected, with the most weakened intercostal muscles and a relatively preserved abdominal diaphragm. Purpose: We wanted to determine whether there is a difference in the values of the ten consecutive measurements of maximal inspiratory pressure between patients with spinal muscular atrophy and healthy subjects. In addition, we wanted to investigate whether there is a difference in the value of Fatigue Severity Scale between patients with spinal muscular atrophy and healthy subjects. We were interested in whether there is a correlation between the value of the motor functional scales and the absolute value of maximal inspiratory pressure in patients with spinal muscular atrophy. Methods: 20 adult patients with spinal muscular atrophy and 20 healthy subjects of similar age and gender were included in the study. Everyone performed ten consecutive measurements of maximum inspiratory pressure and filled out a fatigue questionnaire. From patients' documentation, we collected upper limb function and motor ability scores. Results: We found that there was no statistically significant difference in the absolute value of the individual executions of maximal inspiratory pressure between patients with spinal muscular atrophy and healthy subjects. Differences in the relative values of maximal inspiratory pressure between patients with spinal muscular atrophy and healthy subjects were expressed in the third, fifth, sixth, seventh, eighth, ninth and tenth executions, where patients had lower values. Patients with spinal muscular atrophy experienced greater fatigue than healthy subjects. In patients with spinal muscular atrophy, there was a statistically significant moderately high correlation between lower motor ability score and lower absolute value of the maximal inspiratory pressure. Discussion and conclusion: Patients with spinal muscular atrophy achieved lower relative values of the maximal inspiratory pressure, meaning their respiratory muscles fatigued faster than in healthy subjects. Patients reported greater perceived fatigue in daily activities, which affected their quality of life.

• Ključne besede: diploma theses, physiotherapy, spinal muscular atrophy, maximal inspiratory pressure, motor function scale, Fatigue Severity Scale