izpis_h1_title_alt

Analiza obravnavanja sestojev kot inventurnih in načrtovalnih enot v gozdarskem načrtovanju : magistrsko delo
ID Poljanec, Aleš (Avtor), ID Bončina, Andrej (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,40 MB)
MD5: C1BDF847B7F0B26462A4B72FC941195D
PID: 20.500.12556/rul/56d2ed82-28a2-422d-8e48-92ea5e9f5498

Izvleček
Raziskava obravnava vlogo sestojev v gozdarskem načrtovanju. Sestoje v sedanjem sistemu načrtovanja razmejujemo in opisujemo dvakrat, prav tako dvakrat podrobno načrtujemo in sicer pri gozdnogospodarskem in gozdnogojitvenem načrtovanju. Obravnavanje sestojev pri gozdnogospodarskem načrtovanju smo analizirali na objektih Bohinj (GGO Bled) in Pohorje (GGO Maribor) s skupno površino 29950 ha gozdov. Podatke o sestojih smo pridobili iz sestojnih kart. Analizo negovalnih enot in tudi primerjavo negovalnih enot ter sestojev smo izvedli na sistematično izbranem vzorcu oddelkov. Analiziralismo 29 oddelkov (9 % površine gozdov) na objektu Bohinj in 25 oddelkov (10 % površine gozdov) na objektu Pohorje. Podatke o negovalnih enotah smo pridobili iz gozdnogojitvenih načrtov. Povprečna površina izločenihsestojev v Bohinju znaša 1,04 ha, na Pohorju pa 2,30 ha. Povprečna površina negovalnih enot je 2,00 ha v Bohinju in 1,88 ha na Pohorju. Analize kažejo, da na podrobnost obravnavanja sestojev značilno vplivajo predvsem strukture gozdnih sestojev, popisovalec, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi ter tradicija gozdarskega načrtovanja. Razlike med sestoji in negovalnimi enotami so relativno majhne in večinoma niso posledica različne vloge, ki jo ima posamezna raven podrobnega načrtovanja. Premajhna vsebinska in organizacijska povezanost med obema ravnema se odraža v zelo podrobnem zbiranju sestojnih informacij, preveč poudarjeni inventuri stanja pri gozdnogojitvenem načrtovanju in premajhni prilagodljivosti podrobnega načrtovanja konkretnim (naravnim, posestnim, socialnoekonomskim...) razmeram. Možnosti za racionalizacijo so v bolj diferenciranem načrtovanju razvoja gozdov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:sestoj, klasifikacija sestojev, sestojna karta, inventura, podrobno načrtovanje, gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Poljanec]
Leto izida:2005
Št. strani:IX, 112 str.
PID:20.500.12556/RUL-15253 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630
COBISS.SI-ID:1523878 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2014
Število ogledov:1393
Število prenosov:305
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
The research focused on the role of forest stands in forest planning. According to the existing forest planning system, stands are delineated and described twice, and are subject of two detailed plans; forest management plans and silvicultural plans. Stand treatment in forest management planning was analysed in Bohinj (FMR Bled) and Pohorje (FMR Maribor) sites on a total forest area of 29950 hectares. Stand data was obtained from stand maps. The analysis of silvicultural units and the comparison of silvicultural units and stands were carried out on a systematically selected compartment sample. Twenty-nine compartments were analysed (9 % of forest area) in the Bohinj siteand 25 compartments (10 % of forest area) in the Pohorje site. Data on silvicultural units were obtained from silvicultural plans. The average surface area of delineated stands in Bohinj was 1,04 ha and 2,30 ha in the Pohorje site. The average surface area of silvicultural units is 2,00 ha in Bohinj and 1,88 ha in the Pohorje site. Stand treatment depends chiefly on forest stand structure, surveyor, stand conditions, forest management practices and forest planning tradition. The differences between stands and silvicultural units are relatively small, most of them not linked to the rolesassociated with detailed planning levels. Inadequate connections existingbetween these two planning levels in terms of content and organisationare evident in the collection of highly detailed stand data, over-emphasised importance of stand inventories in silvicultural planning and poor adaptability of detailed planning to real conditions (nature, ownership structure, socio-economic conditions). Rationalisation opportunities lie in higher differentiation of forest development planning.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj