Zeleno zavajanje je v zahodnih in razvitih državah problem že dolgo. Med akademiki na razvijajočih se in novih trgih, zlasti v Indoneziji, pa to vprašanje žal ostaja veliko premalo raziskano. Predstavljena kvantitativna raziskava se osredotoča na učinek zaznavanja zelenega zavajanja, zelenega trženja od ust do ust (“green WOM”) in zelenega trženja na namere kupcev za nakup izdelkov v H&M v Džakarti. Na hipoteze smo odgovorili z modelom SEM-PLS, pri katrem smo uporabili programsko orodje SmartPLS3. Na temelju vprašalnika, ki smo ga uporabili pri 200 respondentih, rezultati kažejo, da ima zaznavanje zelenega zavajanja neposredni negativni učinek, učinek zelenega trženja od ust do ust pa posredni negativni učinek na nakupne namere kupcev, na kar lahko vpliva pomanjkanje obravnave tega problema in ozaveščenosti v Džakarti. Te ugotovitve nasprotujejo več raziskavam v Evropi, ki smo jih uporabili kot referenčne med izvajanjem pričujoče raziskave. Hkrati zeleno trženje od ust do ust (WOM) krepi pozitivni učinek zelenega trženja na nakupne namere. Praktične implikacije za podjetja vključujejo potrebo po precej bolj trajnostnem ravnanju in uporabi pristopa, ki temelji na dejstvih brez olepševanj.
|
