izpis_h1_title_alt

SREČNO 300! - Idejna zasnova revitalizacije klasirnice v premogovniku Velenje
ID Reiter, Devana (Avtor), ID Hudnik, Špela (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (144,39 MB)
MD5: B7BF45E361F7DBDED89AF329AD79BAB3
.jpgJPG - Priloga, prenos (7,22 MB)
MD5: 5F343EC27535C390D5C65FF56E75E715
.jpgJPG - Priloga, prenos (7,80 MB)
MD5: 03BA3B0463C259694D16E0400AFCCBC4
To gradivo ima še več datotek. Celoten seznam je na voljo spodaj.

Izvleček
Premogovnik Velenje v Šaleški dolini predstavlja največje slovensko nahajališče premoga in je danes še edini delujoči premogovnik v Sloveniji. Njegovo delovanje se zaradi pomanjkanja lignita, ekoloških razlogov in predvsem Evropske direktive o izstopu iz premoga postopoma opušča. Energetski prehod bo za sabo pustil številne posledice v gospodarstvu, družbi ter navsezadnje tudi v samem prostoru. Veliko mest, med njimi tudi Velenje, bo postavljenih pred vprašanje, kako se soočiti s transformacijo mesta. V projektu obravnavam klasirnico kot del premogovniškega proizvodnega kompleksa, ki že 25 let ne obratuje več. Že večkrat je bila predlagana za rušitev, kar pa bi z vidika industrijske kulturne dediščine, kot tudi z vidika prepoznavnih prostorskih dominant, za prostor predstavljalo nepredstavljivo škodo. V nalogi se ukvarjam z vprašanji industrijske dediščine, identitete prostora, povezovanja različnih zgodovinskih plasti ter oživljanja opuščene grajene strukture. Ključno izhodišče pri revitalizaciji obstoječega degradiranega objekta so načela trajnostnega razvoja in ponovne uporabe. Prilagodljiva ponovna uporaba daje mestu novo življenje, ter prepreči degradacijo obstoječih zapuščenih območij. Opuščena klasirnica s svojo dominantno lego v prostoru predstavlja izjemno priložnost za umestitev novih programov za potrebe mesta. Z nalogo želim kritično opozoriti na pomen prepoznavanja pomembnih degradiranih struktur v mestih, ki brez strokovne valorizacije postanejo predmet rušitve za nove investicijske projekte, kar pa seveda ni skladno z načeli krožnega gospodarstva, ter varstva okolja. Glavna vizija mesta Velenje in njegovega nadaljnjega razvoja temelji na športno–rekreacijskem turizmu. Mestna občina Velenje namerava razširiti obstoječi rekreacijski prostor ob Velenjskem jezeru z novim adrenalinsko-rekreacijskim centrom. Namesto izgradnje novih športno-rekreacijskih površin in objektov je opuščena stavba klasirnice s svojo tipološko zasnovo izjemna priložnost za umestitev predvidenih programov in hkrati omogoča, da kompleks postane del javne mestne strukture. Objekt klasirnice se s svojo obstoječo konstrukcijsko zasnovo primarnega armiranobetonskega skeleta in kompozicijo fleksibilnih volumnov v notranjosti stavbe ohrani. Prav tako se ohranijo pomembni premogovno-industrijski elementi objekta (silosi), ki ohranjajo premogovno identiteto samega prostora. Na novo pa se umestijo športno-rekreacijski programi, ki se skozi etaže med seboj vertikalno prepletajo. Projekt prenove objekta umešča nove dejavnosti za potrebe mesta v že obstoječe volumne in poskuša vzpostaviti dialog med novimi funkcijami in notranjostjo objekta s širšim mestnim prostorom. Projekt SREČNO 300 s svojim imenom opozarja na premogovno dejavnost ter hkrati simbolično izkazuje srečo samemu objektu v novem obdobju življenjskega cikla in v novi uporabi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:arhitektura, premogovništvo, industrijska dediščina, revitalizacija, šport, kultura
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FA - Fakulteta za arhitekturo
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-152049 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:177146371 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.10.2023
Število ogledov:502
Število prenosov:479
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:GOOD LUCK 300! - Conceptual design of the revitalization of the klasirnica in the Velenje coal mine
Izvleček:
The Velenje coal mine in the Šaleška valley is Slovenia’s largest coal deposit and is the only active coal mine in Slovenia today. Due to lignite deficiency, ecological reasons and, above all, the European directive on the exit from coal, its operation is being phased out. The energy transition will have many consequences for the economy, society and ultimately space itself. Many cities, including Velenje, will have to deal with the question of how to cope with the transformation of the city. In the project, I consider the “Klasirnica” as part of the coal mining production complex, which has ceased to operate for 25 years. It has been proposed for demolition several times, which would represent unimaginable damage to the space from the point of view of industrial cultural heritage as well as from the point of view of recognisable spatial dominants. The thesis deals with issues of industrial heritage, spatial identity, connecting different historical layers and reviving an abandoned built structure. The key starting point in the revitalisation of an existing degraded building is the principles of sustainable development and reuse. Flexible reuse gives the city new life and prevents the degradation of existing abandoned areas. The abandoned “Klasirnica” with its dominant position in the space represents an exceptional opportunity to place new programs for the needs of the city. With the thesis, I would like to critically draw attention to the importance of identifying important degraded structures in cities, which, without professional valorisation, become subject to demolition for new investment projects, which, of course, is not in accordance with the principles of the circular economy, and environmental protection. The main vision of the city of Velenje and its further development is based on sports and recreational tourism. The Municipality of Velenje intends to expand the existing recreation area at lake Velenje with a new adrenaline and recreational centre. Instead of building new sports and recreational areas and facilities, the abandoned “Klasirnica” building with its typological design is a great opportunity to place the planned programs and at the same time allows the complex to become part of the public city structure. The “klasirnica” building is preserved with its existing structural design of the primary reinforced concrete skeleton and the composition of flexible volumes inside the building. Important coal-industrial elements of the facility (silos) are also preserved, maintaining the coal identity of the space itself. Sports and recreational programs are reinstated and are vertically intertwined across floors. The project of renovation of the building places new activities for the needs of the city in the existing volumes and tries to establish a dialogue between the new functions and the interior of the building with the wider urban space. The SREČNO 300 project with its name draws attention to the coal activity and at the same time symbolically wishes good fortune to the building itself in a new period of its life cycle and in new use.

Ključne besede:architecture, coal mining, industrial heritage, revitalization, sport, culture

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Datoteke

Podatki se nalagajo...

Nazaj