izpis_h1_title_alt

Kollokationen als ein wichtiges Segment beim Übersetzen von Rechtstexten
ID Železnik, Vesna (Avtor), ID Gruntar Jermol, Ada (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,54 MB)
MD5: 801483676F1A2D238B4B12446B185328

Izvleček
Übersetzen von Rechtstexten ist eine anspruchsvolle Tätigkeit, die umfangreiche Kenntnisse der juristischen Terminologie erfordert. Eine der spezifischsten sprachlichen Charakteristiken der Rechtssprache sind Kollokationen, die wegen ihres hohen Grads der Festigkeit große Übersetzungsschwierigkeiten bereiten können. Diese Kollokationen sind sehr spezifisch und unterscheiden sich von Sprache zu Sprache, wobei das jeweilige Rechtssystem und die jeweilige Rechtssprache eine große Rolle spielen. Aus diesem Grund lassen sie sich nur selten wörtlich übersetzen oder als volläquivalent in verschiedenen Sprachen einstufen. In dieser Masterarbeit werden juristische Kollokationen im deutsch-slowenischen Sprachvergleich analysiert. Da keine einheitliche deutsche Rechtssprache existiert, sondern mehrere eigenständige (in Deutschland, Österreich, der Schweiz, Liechtenstein, Belgien und Südtirol), ist es wichtig zu betonen, dass in dieser Arbeit diejenigen juristischen Kollokationen in den Mittelpunkt gestellt werden, die ausschließlich in Deutschland gebräuchlich sind. Im theoretischen Teil der Masterarbeit werden Kollokationen im Allgemeinen definiert sowie von Idiomen, freien Wortverbindungen und Termini abgegrenzt. Zusätzlich werden die Charakteristika der Rechtssprache dargestellt, wobei der Schwerpunkt auf juristischen Kollokationen und häufig vorkommenden Übersetzungsproblemen liegt. Anschließend werden grundlegende Aspekte der deutschen und slowenischen Rechtssprache beleuchtet. Der empirische Teil der Arbeit stützt sich auf das zusammengestellte Glossar von Kollokationen aus verschiedenen deutschen Rechtstexten (Grundgesetz, Strafgesetzbuch, Bürgerliches Gesetzbuch, Musterkaufvertrag) und umfasst 100 Einheiten. Diese Kollokationen werden mithilfe von Paralleltexten ins Slowenische übersetzt, wobei auch auf verschiedene Übersetzungsmöglichkeiten eingegangen wird. Die Kollokationen in der Ausgangs- und Zielsprache werden schließlich verglichen und entweder als Voll- oder Teiläquivalente eingestuft. Das Glossar umfasst neben verbalen, präpositionalen und substantivischen Kollokationen auch Komposita, weshalb auch im empirischen Teil der Masterarbeit auf Abgrenzungsproblematik zwischen Kollokationen und Mehrworttermini aufgewiesen wird. Mit der detaillierten Analyse werden die aufgestellten Hypothesen entweder bestätigt oder widerlegt: 1) Hypothese 1: Beim Übersetzen juristischer Kollokationen ergeben sich größere Herausforderungen als beim Übersetzen gemeinsprachlicher Kollokationen. 2) Hypothese 2: In slowenischen Übersetzungen kommen am häufigsten verbale Kollokationen vor. 3) Hypothese 3: Die meisten slowenischen Äquivalente können nicht als volläquivalent eingestuft werden. Die erste Hypothese wurde anhand des theoretischen Teils erstellt, in dem die Festigkeit juristischer Kollokationen im Vergleich zu gemeinsprachlichen Kollokationen beleuchtet wird. Die zweite Hypothese geht davon aus, dass im Deutschen überwiegend der Nominalstil gebraucht wird, während im Slowenischen häufiger nach verbalen Strukturen zurückgegriffen wird. Obwohl die Nominalisierung auch für slowenische Fachtexte charakteristisch ist, wird vermutet, dass in slowenischen Übersetzungen in einigen Fällen substantivische oder präpositionale Kollokationen durch verbale Kollokationen ersetzt werden. Die dritte Hypothese basiert darauf, dass Deutsch und Slowenisch zu verschiedenen Sprachfamilien gehören, weshalb vermutlich die beiden Sprachen über eigene Wortverbindungen verfügen, deren Bestandteile – Basis und Kollokator – selten übereinstimmen.

Jezik:Nemški jezik
Ključne besede:Recht, Rechtssprache juristische Kollokationen, Übersetzen von Rechtstexten, Kollokationen vs. Mehrworttermini
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-151646 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:168744963 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.10.2023
Število ogledov:418
Število prenosov:46
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Kolokacije kot pomemben segment pri prevajanju pravnih besedil
Izvleček:
Prevajanje pravnih besedil je zahtevna dejavnost, za katero je potrebno obsežno poznavanje pravne terminologije. Ena najbolj specifičnih jezikovnih značilnosti pravnega jezika so kolokacije, ki zaradi svoje besednozvezne stabilnosti povzročajo težave pri prevajanju. Pravne kolokacije so zelo specifične, njihova raba pa se razlikuje glede na jezik in pravni sistem. Zato jih je redko mogoče prevesti dobesedno ali ob kontrastivni primerjavi dveh jezikov opredeliti kot popolnoma ekvivalente. V magistrski nalogi se osredotočam na analizo in primerjavo nemških in slovenskih pravnih kolokacij. Pri tem je potrebno poudariti, da nemški pravni jezik ni enoten, temveč se deli na več neodvisnih pravnih jezikov, ki se uporabljajo v pravnih sistemih Nemčije, Avstrije, Švice, Lihtenštajna, Belgije in na Južnem Tirolskem. V nalogi sem se posvetila zgolj tistim kolokacijam, ki se uporabljajo v Nemčiji. V teoretičnem delu sem najprej podala definicijo kolokacij in predstavila njihove splošne značilnosti, v nadaljevanju pa predstavila razlike med kolokacijami, frazemi, prostimi besednimi zvezami in večbesednimi termini. Sledijo značilnosti pravnega jezika (s poudarkom na slovenščini in nemščini), opredelitev pravnih kolokacij in predstavitev najpogostejših težav in izzivov pri prevajanju pravnih besedil. Empirični del zajema glosar kolokacij, pridobljenih iz različnih nemških pravnih besedil (ustave, kazenskega zakonika, civilnega zakonika in primera prodajne pogodbe). Glosar obsega 100 nemških kolokacij, ki so bile v slovenščino prevedene s pomočjo vzporednih pravnih besedil. Pri vsakem primeru so obravnavane tudi morebitne različne možnosti prevoda. Na podlagi primerjave kolokacij v izvirnem in ciljnem jeziku so prevodi opredeljeni kot popolnoma ali delno ekvivalentni. Poleg glagolskih, predložnih in samostalniških kolokacij glosar vsebuje tudi nekaj determinativnih zloženk (nem. Determinativkomposita), zato je v empiričnem delu omenjena tudi problematika razmejitve kolokacij in večbesednih terminov. S pomočjo analize korpusa je bilo mogoče zastavljene hipoteze potrditi ali ovreči: 1) Hipoteza 1: Prevajanje pravnih kolokacij predstavlja večji izziv kot prevajanje splošnih kolokacij. 2) Hipoteza 2: V slovenskih prevodih se najpogosteje pojavljajo glagolske kolokacije. 3) Hipoteza 3: Večina slovenskih ustreznic ni popolnoma ekvivalentnih. Prva hipoteza je bila postavljena na podlagi teoretičnega dela, v katerem je poudarjena stabilnost pravnih kolokacij v primerjavi s splošnimi kolokacijami. Druga hipoteza temelji na predpostavki, da je za nemščino značilno samostaljenje oz. nominalizacija, medtem ko je slovenščina veliko bolj glagolski jezik. Čeprav je nominalizacija značilna tudi za slovenska strokovna besedila, druga hipoteza temelji na domnevi, da nemške samostalniške in predložne kolokacije v nekaterih primerih v slovenščini nadomestijo glagolske kolokacije. Tretja hipoteza temelji na domnevi, da nemščina in slovenščina pripadata vsaka svojemu pravnemu sistemu. To pomeni, da se v obeh jezikih uporabljajo specifične kolokacije, ki jih le v redkih primerih lahko dobesedno prevedemo (najpogosteje je drugačen vsaj en sestavni del kolokacije, torej jedro ali kolokator).

Ključne besede:pravo, pravni jezik, pravne kolokacije, prevajanje pravnih besedil, kolokacije vs. večbesedni termini

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj