Filozofija in avtizem

Klinec, Nina (avtor), Šimenc, Marjan (mentor)

Izvleček Filozofija in avtizem V magistrskem delu obravnavam probleme v zvezi s postavljanjem definicije avtizma ter raziščem težave, ki se pojavijo v zvezi z avtizmom ter s filozofsko perspektivo le-tega. Avtizem ni bolezen, kot mnogi še vedno mislijo, temveč je motnja, ki spada v skupino pervazivnih razvojnih motenj oz. avtističnih motenj. Naloga zajema različne filozofske poglede na avtizem ter obravnava etična vprašanja, ki se odpirajo ob tej tematiki. V nalogi je z različnih vidikov predstavljeno, kaj avtizem je, kako ga diagnosticiramo, katere značilnosti imajo otroci z avtističnimi motnjami ter obstoječe pristope, ki jih dandanes uporabljamo, ko se ukvarjamo z otroki z avtističnimi motnjami. S filozofskega stališča je v nalogi obravnavan problem formiranja identitete, ki se vzpostavi, ko je osebi postavljena diagnoza avtizem. Pojavi se tudi problem vzpostavitve avtonomije in etičnih vprašanj v zvezi z avtizmom, kot na primer, ali je zmožnost teorije uma predpogoj za moralno obnašanje in ali pomeni dobro življenje za osebo z avtističnimi motnjami enako kot dobro življenje za osebe brez teh motenj. Zanimalo me je, kako so otroci z avtističnimi motnjami vključeni v slovenski šolski prostor, pri čemer se odpre etično vprašanje, ali je inkluzija prava in najbolj optimalna pot šolanja tako za otroke z avtističnimi motnjami kot tudi za ostale. Težava inkluzije, ki se pojavi, je, da so sicer določeni zakoni za teoretske predpostavke za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v splošne osnovne šole, ni pa jasnih konkretnih smernic za to, kako vključiti inkluzijo v prakso. O težavah z inkluzijo poročajo tudi učitelji, ki niso študirali specialne pedagogike. Poudarjajo, da nimajo dovoljšnega znanja, kako pouk prilagoditi otrokom z odločbami in so zaradi tega velikokrat preobremenjeni. Sočutna šola je ena od poskusov rešitve težav, ki se vzpostavijo pri inkluziji, čeprav ima tudi slednja nekatere pomanjkljivosti. Ob vzpostavitvi drugačnega izobraževalnega sistema bi bili primorani sistemsko preoblikovati celotno izobraževanje, za kar pa trenutno ni primernih pogojev. V zadnjem delu naloge natančno razdelam idejo Lipmana, ki jo je predstavil v Filozofiji za otroke, ter na kakšen način filozofija koristi otrokom z avtističnimi motnjami. Slednje poglavje je podprto tudi z raznimi raziskavami, ki so bile uspešno izvedene. V nalogi posebno mesto zavzemajo tudi prilagoditve pri predmetu filozofija za otroke za lažje sledenje otrokom z avtističnimi motnjami.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: filozofija, filozofija za otroke, avtizem, inkluzija, sočutna šola, osebe z avtističnimi motnjami
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Leto izida: 2023
• PID: 20.500.12556/RUL-151644
• COBISS.SI-ID: 180500739
• Datum objave v RUL: 14.10.2023

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Philosophy and Autism

Izvleček

Abstract Philosophy and Autism In my master's thesis, I address issues related to defining autism and explore the challenges associated with autism from a philosophical perspective. Autism is not a disease, as many still believe, but rather a disorder that falls under the category of pervasive developmental disorders or autistic disorders. The thesis presents various philosophical views on autism and adresses ethical questions in this context. Furthermore, it provides an overview of what autism is, how it is diagnosed, the characteristics of children with autistic disorders, and the existing approaches used today when working with children with autism. From a philosophical standpoint, the thesis examines the problem of identity formation that occurs when a person is diagnosed with autism. It also raises questions about establishing autonomy and ethical issues related to autism, such as whether the ability to understand the theory of mind is a prerequisite for moral behavior and whether a good life for a person with autistic disorders is equivalent to a good life for those without these disorders. I was interested in how children with autistic disorders are included in the Slovenian school environment, which raises an ethical question of whether inclusion is the right and most optimal path for children with autistic disorders and others. The problem with inclusion is that while there are laws that provide theoretical principles for the inclusion of children with special needs in mainstream primary schools, there are no clear concrete guidelines on how to implement inclusion in practice. Teachers who have not studied special education also report difficulties, stating that they lack the knowledge of how to adapt instruction for children with Individualized Education Plans (IPs) and are often overwhelmed as a result. Compassionate schooling is one attempt to address the challenges that arise with inclusion, although it also has its shortcomings. Implementing a different educational system would require a systemic overhaul of the entire education system, for which there are currently insufficient conditions. In the final part of the thesis, I elaborate on Lipman's idea presented in Philosophy for Children and how philosophy benefits children with autistic disorders. Various successful research studies also support this section. The thesis gives special attention to adaptations in the subject of Philosophy for Children to facilitate the participation of children with autistic disorders.

• Ključne besede: philosophy, philosophy for children, autism, inclusion, compassionate schooling, individuals with autistic disorders