izpis_h1_title_alt

Povezava med ponotranjeno stigmo duševnih motenj in partnerskimi odnosi : magistrsko delo
ID Stanojević, Nina (Avtor), ID Masten, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,62 MB)
MD5: 1C6B0922F5FBE41C92F4EFF9EA2B9AAD

Izvleček
Ponotranjena stigma duševnih motenj predstavlja pojav, pri katerem posameznik ponotranji družbeno razširjene predsodke in stereotipe o osebah z duševnimi motnjami. Običajno gre za negativne predstave, ki osebe z duševnimi motnjami slikajo kot nesposobne, nevarne, strah vzbujajoče, nesamostojne, otročje, nezanesljive itd. Ponotranjenje tovrstnih prepričanj pogosto vodi v negativne izide na mnogih življenjskih področjih in znižuje kvaliteto posameznikovega življenja. V pričujoči magistrski nalogi smo se posvetili povezavi med ponotranjeno stigmo duševnih motenj in partnerskimi odnosi. Še posebej nas je zanimalo, kako je konstrukt samospoštovanja umeščen v to povezavo. Poleg tega pa smo raziskali tudi, kako in s katerimi demografskimi spremenljivkami se povezuje ponotranjena stigma. V raziskavi je sodelovalo 45 udeležencev, ki so imeli s strani psihiatra ali kliničnega psihologa opredeljeno duševno motnjo ali pa so sami pri sebi zaznavali psihične težave, ki so jih umeščali na področje težav v duševnem zdravju. Podatke smo zbrali s pomočjo Vprašalnika ponotranjene stigme duševnih motenj (ISMI), Indeksa zadovoljstva s partnerskim odnosom (CSI-32), Splošnega vprašalnika zdravja (GHQ-12) in Rosenbergove lestvice samospoštovanja (RSES). Ugotovili smo, da so starejši udeleženci v večji meri doživljali ponotranjeno stigmo kot mlajši, ni pa bilo statistično pomembnih razlik pri spolu. Zaposleni udeleženci so se v večji meri strinjali z družbeno razširjenimi stereotipi o osebah z duševnimi motnjami in so poročali o več izkušnjah diskriminatorne obravnave proti njim kot študenti. Udeleženci z opredeljeno diagnozo duševne motnje so v primerjavi s tistimi, ki je niso imeli, poročali o statistično pomembno več izkušnjah diskriminacije in občutkih odtujenosti. Tisti udeleženci, ki so se spopadali s kroničnimi težavami v duševnem zdravju, so poročali o statistično pomembno višji ponotranjeni stigmi kot tisti z epizodičnimi težavami. Povezavi med ponotranjeno stigmo duševnih motenj in samospoštovanjem ter ponotranjeno stigmo in zadovoljstvom s partnerskim odnosom sta bili obe negativni in statistično pomembni. V prihodnosti bi bilo smiselno povezavo med ponotranjeno stigmo duševnih motenj in partnerskimi odnosi raziskovati s kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih pristopov. Pomembno je preučiti, kako posameznik umešča diagnozo duševne motnje v svojo identiteto in kaj mu le-ta pomeni.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:stigma, duševne motnje, zadovoljstvo s partnerskim odnosom, samospoštovanje, demografske značilnosti
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[N. Stanojević]
Leto izida:2023
Št. strani:66 str.
PID:20.500.12556/RUL-151395 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.97:316.361(043.2)
COBISS.SI-ID:169426947 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:05.10.2023
Število ogledov:427
Število prenosov:16
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Relationship between internalized stigma of mental disorders and romantic relationships
Izvleček:
Internalized stigma of mental disorders comes from a process of internalization of prejudices and stereotypes against people with mental disorders. Those are usually negative perceptions which present people with mental disorders as uncapable, dangerous, frightening, dependent, childish, unreliable, etc. Internalizing such beliefs often leads to problems in different areas of life and overall lowers an individual's quality of life. The aim of the presented research was to study the relationship between romantic relationships and the internalized stigma of mental disorders. We were especially interested in the role of self-respect. Additionally, we also studied some demographic characteristics that correlated with internalized stigma. 45 people participated in the study. Some had a diagnosed mental disorder, while others reported having difficulties with mental health but did not have a specific diagnosis. Data was collected using the Internalized stigma of mental illness scale (ISMI), Couples satisfaction index (CSI-32), General health questionnaire (GHQ-12) and Rosenberg self-esteem scale (RSES). Older participants reported statistically higher levels of internalized stigma compared to younger participants. There were no statistically significant differences between genders. Employed participants showed higher levels of stereotype endorsement and reported on more experiences of discrimination against them than students. The participants who had a diagnosed mental disorder scored higher on the discrimination experience scale and alienation scale than those without a diagnosis. Participants with chronic mental health problems showed higher levels of internalized stigma than those with episodic problems. Correlations between the internalized stigma of mental disorder, self-esteem and relationship satisfaction are both negative and statistically significant. For future research, we recommend studying the relationship between internalized stigma and relationship satisfaction with the combination of qualitative and quantitative methods. It is crucial to investigate the position of a mental disorder diagnosis in an individual's identity and explore what kind of meaning it holds for them.

Ključne besede:stigma, mental disorders, relationship satisfaction, self-esteem, demographic characteristics

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj