izpis_h1_title_alt

Obravnava romskih učencev pri razvoju občutka za števila in količine v prvem triletju : magistrsko delo
ID Tori, Manca (Avtor), ID Kavkler, Marija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,00 MB)
MD5: 1913C5A5FF7B302F88C43FCAAAD0883F

Izvleček
V Sloveniji je delež romskih učencev z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo glede na različne vire med 65 % in 70 %. Med pomembnejšimi razlogi za njihov učni neuspeh sta neredno obiskovanje pouka ter neznanje slovenskega jezika. Slednje močno vpliva tudi na uspešnost učenja matematike, predvsem pri branju in razumevanju navodil ter reševanju matematičnih besedilnih nalog. Na učni uspeh romskih učencev vplivata tudi nespodbudno domače okolje ter šibko socialno stanje družine. Študije so pokazale, da je šibek socialni status družin velikokrat povezan s počasnejšim razvojem zgodnjih matematičnih sposobnosti, med katere štejemo tudi občutek za števila in količine. Ta predstavlja temelj za razvoj konceptov števil, ki so nujni za pridobitev matematičnih spretnosti. Več avtorjev je mnenja, da naj bi se občutek za števila in količine razvijal skozi izkušnje, ki jih učenec pridobi že v predšolskem obdobju. Tako so lahko številni romski učenci zaradi nevključenosti v sistem predšolske vzgoje prikrajšani za izkušnje, veščine in znanja, ki jih njihovi vrstniki že pridobijo pred vstopom v šolo. Romski učenci pri vstopu v šolo potrebujejo strukturirano poučevanje matematike, da bi razvili občutek za števila in količine, saj je njegov razvoj povezan s kasnejšim uspehom na matematičnem in drugih področjih. V magistrskem delu smo preučevali, kakšen način dela z romskimi učenci je najprimernejši za razvoj občutka za števila in količine na začetku šolanja. V raziskavo je bil vključen po matematičnih spretnostih zelo raznolik vzorec treh romskih učencev iz 1. triletja (učenka 1. razreda ter dva učenca 3. razreda). Na podlagi opazovanj, rezultatov merjenj preizkusov občutka za števila in količine (Jagodic, 2019; Jašarević, 2016) in ostalih neformalnih preizkusov smo oblikovali obravnavo. Med izvajanjem smo vrednotili učinkovitost strategij, pristopov in prilagoditev učnega okolja ter proces in vpliv sodelovanja z razredničarkami na napredek izbranih učencev, in sicer tako na področju razvoja občutka za števila in količine kot na ostalih področjih. Vse smo kot primer dobre prakse zapisali v priročniku za strokovne delavce. Kot zelo učinkovit pristop poučevanja se je izkazalo direktno poučevanje, v okviru katerega smo uporabljali veliko konkretnih in slikovnih opor ter pristop KSA (konkretno, slikovno-grafično, abstraktno). Najboljše prilagoditve fizičnega učnega okolja so se izkazale ure obravnave na prostem ter primerno označen prostor za učne pripomočke. Socialno učno okolje smo prilagajali s heterogenimi učnimi skupinami učencev, ravno tako pa smo pri pripravi ur sodelovali z razredničarkami. Sodelovanje z razredničarkami ni prineslo merljivih sprememb v napredku učencev, kljub temu pa je bilo ključnega pomena pri ustvarjanju trdnega temelja za uspešno vključevanje romskih učencev v šolsko okolje ter prilagajanje učnega okolja za njihove potrebe in izboljšanje učne uspešnosti. Na kurikularnem učnem okolju smo prilagajali obsežnost in zahtevnost učnih ciljev in oblike dela (skupinsko, delo v paru in individualno). Pri prilagoditvah didaktičnega okolja smo prilagajali učna gradiva in besedila nalog, prav tako smo uporabljali didaktične in prilagojene družabne igre. S primerjanjem začetnih in končnih rezultatov preizkusov smo vrednotili napredek razvitosti občutka za števila in količine romskih učencev. Pri učenki 1. razreda je bilo moč zaznati večji napredek razvoja občutka za števila in količine, med obravnavanimi učenci pa smo, tako mi kot razredničarke, opazili napredek tudi na drugih področjih (pozornost in koncentracija, jezik, bralno razumevanje, socialne veščine). Raznolik vzorec romskih učencev nam je dal vpogled v to, kako bi jih morali že pri vstopu v šolo začeti poučevati, zato da bi jim omogočili enakopravno vključitev in učni uspeh tudi v nadaljnjih letih šolanja. Iz magistrskega dela je razvidna pomembnost izbire individualiziranega pristopa, ustreznih prilagoditev učnega okolja ter uporabe splošnih strategij dela, opisanih v priročniku, za poučevanje romskih učencev.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:romski učenci, razvoj občutka za števila in količine, prilagoditve učnega okolja, pristopi in strategije pri poučevanju romskih učencev
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:M. Tori
Leto izida:2023
Št. strani:134 str.
PID:20.500.12556/RUL-151237 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.3(043.2)
DOI:20.500.12556/RUL-151237 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:166573571 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:01.10.2023
Število ogledov:616
Število prenosov:30
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Addressing the Development of Number and Quantity Sense in Roma Pupils in the First Three Years of School
Izvleček:
In Slovenia, the percentage of Roma students with incomplete primary education varies between 65 % and 70 %, depending on the source. Among the significant reasons for their academic underachievement are irregular attendance and a lack of knowledge of the Slovenian language. The latter also has a significant impact on their performance in mathematics, especially in reading and understanding instructions and solving mathematical word problems. Additionally, poor academic performance of Roma students is influenced by an unsupportive home environment and the family's weak social status. Studies have shown that a weak family social status is often associated with slower development of early mathematical abilities, including a sense of numbers and quantities. This sense forms the foundation for the development of numerical concepts, which are essential for acquiring mathematical skills. Several authors believe that the sense of numbers and quantities should develop through experiences gained by students during their preschool years. Many Roma students may, therefore, be deprived of the experiences, skills, and knowledge that their peers acquire before entering school due to their lack of participation in the preschool education system. Roma students entering school require structured mathematics instruction aimed at developing their sense of numbers and quantities, as this development is linked to later success in mathematics and other areas. In the master's thesis, we examined the most suitable approach for working with Roma students to foster the development of their understanding of numbers and quantities at the beginning of their schooling. The study included a highly diverse sample of three Roma students from the first triad based on their mathematical abilities (a first-grade female student and two third-grade students, male and female). Based on observations, measurement results of tests assessing the sense of numbers and quantities (Jagodic, 2019; Jašarević, 2016), and other informal assessments, we formulated an intervention. During its implementation, we assessed the effectiveness of strategies, approaches, and adjustments to the learning environment, as well as the process and impact of collaboration with class teachers on the progress of selected students, both in terms of the development of the sense of numbers and quantities and in other areas. We documented all of these as best-practice examples in a handbook for educational professionals. Direct instruction proved to be a highly effective teaching approach, within which we utilized numerous concrete and visual aids, as well as the CPA approach (Concrete, Pictorial, and Abstract).The best adaptations to the physical learning environment proved to be outdoor teaching sessions and a well-marked space for learning materials. We adapted the social learning environment by forming heterogeneous groups of students, and we also collaborated with teachers on lesson planning. Although collaboration with class teachers did not yield measurable changes in student progress, it was nonetheless instrumental in establishing a strong foundation for the successful integration of Roma students into the school environment, adjusting the learning environment to their needs, and improving academic performance. In the curriculum-based learning environment, we adjusted the scope and complexity of learning objectives and teaching methods (group work, pair work, and individual work). For adaptations in the didactic environment, we modified teaching materials and task texts, and we also utilized didactic and personalised social games. Through a comparison of the initial and final test results, we evaluated the progress in the development of the sense of numbers and quantities among Roma students. In the case of the first-grade female student, we observed significant advancement in the development of the sense of numbers and quantities. Additionally, among the other students under consideration, both we and the class teachers noticed improvements in other areas as well, such as attention and concentration, language skills, reading comprehension, and social skills. The diverse sample of Roma students provided insights into how we should commence their education upon entry to school, facilitating their equitable inclusion and academic success in subsequent years of schooling. The master's thesis demonstrates the importance of choosing an individualised approach, making appropriate adjustments to the learning environment, and employing general teaching strategies outlined in the handbook for teaching Roma students.

Ključne besede:Roma students, development of number and quantity sense, adaptations to the learning environment, approaches and strategies in teaching Roma students

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj