izpis_h1_title_alt

Primerjava sodelovanja podeželskega in mestnega vrtca z institucijami v lokalni skupnosti : magistrsko delo
ID Sernel, Nina (Avtor), ID Devjak, Tatjana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,77 MB)
MD5: 58D660F2D8452E1360B829B4023E9291

Izvleček
V magistrskem delu Primerjava sodelovanja podeželskega in mestnega vrtca z institucijami v lokalni skupnosti je predstavljeno načelo sodelovanja z okoljem, ki ga opisuje Kurikulum za vrtce (1999). Zanimalo me je, v kolikšni meri sodelovanje z okoljem spodbujajo zakonski akti in drugi dokumenti. V teoretičnem delu opisujem pravno in zakonsko podlago za sodelovanje vrtcev z okoljem. Osredotočila sem se na vzroke za sodelovanje z okoljem, na prednosti ter slabosti sodelovanja z okoljem za vse udeležence – otroke, starše, vrtec (zaposlene) in lokalno skupnost. Opisujem tudi načine in oblike sodelovanja z okoljem. Eden izmed načinov dela, ki bi omogočili uspešnejšo odzivnost šole oz. vrtca, je uvedba projektnega dela. Metoda projektnega dela je izobraževalna metoda, s pomočjo katere posameznik ali skupina preučuje, analizira, rešuje in interpretira določen izziv, da bi dosegel zastavljeni cilj. Ustrezno strukturirana projektna naloga je zelo podobna naravnemu učenju, poudarja izkustveno učenje in ima veliko motivacijsko moč. Empirični del magistrskega dela zajema rezultate raziskave, pridobljene z uporabo anketnega vprašalnika. Z rezultati raziskave sem ugotavljala razlike med strokovnimi delavci mestnih in podeželskih vrtcev, njihovo mnenje o pomembnosti sodelovanja vrtca z okoljem, najpogostejše pobudnike sodelovanja, pogostost sodelovanja vrtcev z okoljem, spoznala institucije, društva in posameznike, s katerimi sodelujejo, izvedela za kriterije za izbiro partnerja iz okolja, načine sodelovanja z okoljem ter za njihova mnenja o slabostih in prednostih sodelovanja z okoljem za vse vpletene in za njihov profesionalni razvoj. Raziskava je pokazala, da med strokovnimi delavci podeželskih in mestnih vrtcev ne obstajajo razlike v pripisovanju pomembnosti sodelovanja vrtca z lokalno skupnostjo (v obeh vrtcih je največ strokovnih delavcev sodelovanje vrtca z okoljem ocenilo kot zelo pomembno). Prav tako med podeželskimi in mestnimi vrtci ni razlik v pogostosti sodelovanja z lokalno skupnostjo (največ strokovnih delavcev iz obeh vrtcev z lokalno skupnostjo sodeluje ob posebnih dogodkih, tudi mesečno). Tudi v načinih sodelovanja vrtcev z lokalno skupnostjo med obema vrstama vrtcev ni razlik (tako v mestnih kot v podeželskih vrtcih največ strokovnih delavcev sodelovanje načrtuje kot projektno delo). Poleg tega ni razlik še v mnenjih strokovnih delavcev mestnih in podeželskih vrtcev glede prednosti, ki jih sodelovanje vrtca z okoljem prinaša za njihov profesionalni razvoj (vsi so našteli znanje, izkušnje, veščine, nove ideje itd.) in glede obstoja slabosti v sodelovanju vrtca z lokalnim okoljem (večina anketirancev iz obeh vrtcev meni, da slabosti ni, prav tako ni razlik med naštetimi slabostmi, s strani ostalih respondentov). Raziskava je pokazala, da med strokovnimi delavci iz mestnih in podeželskih vrtcev obstajajo delne razlike glede najpogostejših pobudnikov sodelovanja vrtca z lokalno skupnostjo (v obeh vrtcih so vzgojitelji in njihovi pomočniki najpogostejši pobudniki, razlika je le v tem, da to v mestnih vrtcih pomeni zelo pogosto, v podeželskih vrtcih pa vedno – enako je pri ostalih pobudnikih, le institucije iz lokalne skupnosti so v obeh primerih pogosti pobudniki sodelovanja). Prav tako med mestnimi in podeželskimi vrtci obstajajo delne razlike glede tega, s kom iz lokalne skupnosti najpogosteje sodelujejo (v obeh vrtcih najpogosteje sodelujejo s knjižnico, vendar v podeželskih vrtcih v enaki meri sodelujejo še z različnimi društvi; delne razlike med mestnimi in podeželskimi vrtci se v pogostosti sodelovanja pojavljajo tudi pri ostalih deležnikih iz lokalne skupnosti). Med naštetimi različnimi društvi s strani strokovnih delavcev je mestnim in podeželskim vrtcem skupnih trinajst društev, med naštetimi podjetji je obema vrstama vrtcev skupnih sedem podjetij. Nekaj razlik med mestnimi in podeželskimi vrtci je tudi v mnenju strokovnih delavcev glede prednosti, ki jih prinaša sodelovanje vrtca z okoljem (v mestnih vrtcih se strokovni delavci popolnoma strinjajo s štirimi trditvami o prednostih sodelovanja, medtem ko se v podeželskih vrtcih strokovni delavci popolnoma strinjajo z devetimi trditvami itd.). Pri kriterijih za izbiro partnerja med podeželskimi in mestnimi vrtci obstajajo razlike, saj si v mestnih vrtcih največ strokovnih delavcev partnerje izbirajo na podlagi različnih projektov v vrtcu, v podeželskih vrtcih pa na podlagi različnih dogodkov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:vrtec, sodelovanje z okoljem, lokalna skupnost, kurikulum za vrtce, projektno delo
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:N. Sernel
Leto izida:2023
Št. strani:93 str.
PID:20.500.12556/RUL-151185 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.2(043.2)
DOI:20.500.12556/RUL-151185 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:166480387 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:30.09.2023
Število ogledov:260
Število prenosov:25
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Comparing Rural and Urban Kindergarten Cooperation with Local Community Institutions
Izvleček:
In the Master's thesis titled "Comparing Rural and Urban Kindergarten Cooperation with Local Community Institutions," the principle of cooperation with the environment, as described in the Kindergarten Curriculum (1999), is presented. My interest lay in exploring the extent to which legal acts and other documents promote cooperation with the environment. The theoretical section outlines the legal and statutory basis for kindergartens' collaboration with the environment. This section delves into the reasons for engaging with the environment, the advantages and disadvantages for all stakeholders (children, parents, kindergarten staff), and the local community. Additionally, I describe various methods and forms of working with the environment. One of these methods, which could enhance successful school/kindergarten interaction, is the implementation of project work. Project work is an educational approach through which individuals or groups study, analyse, solve, and interpret challenges to achieve specific goals. A well-structured project task closely resembles natural learning, emphasizes experiential learning, and possesses strong motivational power. In the empirical part of the Master's thesis, I present the survey results obtained through a questionnaire. The survey results reveal differences between professionals in urban and rural kindergartens in terms of their perception of the significance of kindergarten's collaboration with the environment, the primary initiators of collaboration, the frequency of kindergarten's engagement with the environment, the institutions, associations, and individuals they collaborate with, the criteria used to select partners from the environment, the methods of cooperation with the environment, and their views on the benefits and drawbacks of collaboration with the environment for all parties involved and for their professional growth. I discovered that practitioners in rural and urban kindergartens do not differ in their recognition of the importance of kindergarten cooperation with the local community. In both types of kindergartens, the majority of practitioners rated cooperation with the environment as highly important. There are also no disparities between rural and urban kindergartens in the frequency of cooperation with the local community, as most practitioners from both types engage with the local community on special occasions, often on a monthly basis. Both types of kindergartens also share similar approaches to cooperating with the local community, often through project work. Additionally, practitioners from both urban and rural kindergartens hold similar opinions on the benefits of kindergarten cooperation with the local environment for their professional development. They mention gaining knowledge, experience, skills, new ideas, and more. Furthermore, the majority of respondents from both types of kindergartens believe there are no disadvantages to such cooperation. Differences are minimal in the disadvantages mentioned by the respondents. However, variations emerge between professionals in urban and rural kindergartens regarding the most common initiators of kindergarten cooperation with the local community. While teachers and their assistants are primary initiators in both cases, the frequency differs – very often in urban kindergartens and always in rural kindergartens. This trend also extends to other initiators, where local community institutions are frequent initiators of collaboration in both cases. There are partial distinctions in the partners with whom urban and rural kindergartens mostly collaborate within the local community. While both types of kindergartens primarily cooperate with libraries, rural kindergartens also engage equally with various associations. The frequency of cooperation with other stakeholders in the local community also slightly varies between urban and rural kindergartens. Among the associations listed by professionals, thirteen are common to both types, with seven companies being shared between them. Moreover, some differences exist in practitioners' opinions on the benefits of kindergarten cooperation with the environment. Urban kindergartens strongly agree with four statements on the benefits of cooperation, whereas rural kindergartens strongly agree with nine statements. However, criteria for partner selection differ between rural and urban kindergartens. Most practitioners in urban kindergartens choose partners based on different projects within the kindergarten, while those in rural kindergartens select partners based on various events.

Ključne besede:preschool, cooperation with the community, local community, kindergarten curriculum, project work

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj