izpis_h1_title_alt

Incidenca poškodb pri slovenskih športnih plezalcih : diplomsko delo
ID Šprah, Jaka (Avtor), ID Hlebš, Sonja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Vauhnik, Renata (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,45 MB)
MD5: CAB2B909D0F138432B3CA721885D6F45

Izvleček
Uvod: Športno plezanje je v zadnjem času zelo hitro rastoč šport, z naraščanjem števila športnih plezalcev pa narašča tudi število poškodb. Ker gre za mlado športno disciplino, so športnoplezalne poškodbe v primerjavi z drugimi športi še relativno slabo raziskane. Namen: S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli proučiti pojavnost in značilnosti poškodb pri slovenskih športnih plezalcih v obdobju zadnjih 12 mesecev. Metode dela: Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, objavljene na spletni strani 1ka.si. Anketo je rešilo 206 slovenskih športnih plezalcev. Rezultate smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Excell in SPSS. Rezultati: O vsaj eni poškodbi v zadnjem letu je poročalo 80 % preiskovancev. Najpogosteje so bili poškodovani prsti na roki (50 % vprašanih). Glede na tip poškodbe so prevladovale poškodbe kit (45 %) in ligamentov (35 %). Okrevanje je povprečno trajalo od enega do treh mesecev. Večina preiskovancev (65 %) je po poškodbi samo počivala, 38 % pa je poiskalo pomoč fizioterapevta. Največjo povezanost s povprečnim številom poškodb so imeli čas plezalne kariere, tedenski čas plezanja, pogostost plezanja v naravi in nivo plezalnega znanja. Redno izvajanje ogrevanja in preventivne vadbe ni vplivalo na število poškodb. Razprava in zaključek: Naša raziskava je imela višjo incidenco poškodb od dveh primerljivih raziskav tujih avtorjev. V primerljivih raziskavah so prav tako prevladovale poškodbe prstov na rokah ter poškodbe kit in ligamentov. Slovenski plezalci so v primerjavi s tujimi po poškodbi prej nadaljevali s plezanjem in manj pogosto poiskali pomoč fizioterapevta ali zdravnika. Pričakovali smo bolj izrazito korelacijo med izvajanjem ogrevanja oz. preventivne vadbe in številom poškodb. V prihodnje bi bilo priporočljivo izvesti bolj izčrpne raziskave na večjih vzorcih za boljše razumevanje incidence in značilnosti športnoplezalnih poškodb.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, fizioterapija, športno plezanje, poškodbe, anketa
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[J. Šprah]
Leto izida:2023
Št. strani:32 str., [8] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-151155 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:615.8
COBISS.SI-ID:166780419 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:30.09.2023
Število ogledov:224
Število prenosov:19
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Incidence of injuries in Slovenian sport climbers : diploma work
Izvleček:
Introduction: Sport climbing has seen a rapid growth in the recent years. With the increase in the number of participants, the number of climbing-related injuries has increased as well. Sport climbing is a relatively new discipline. Therefore, climbing-related injuries have not been studies as thouroughly compared to other sports. Objectives: To study the incidence and characteristics of climbing-related injuries in Slovenian sport climbers during the last 12 months using a questionnaire. Methods: The data was gathered using a web-based questionnaire which was published on the website 1ka.si. 206 Slovenian sport climbers participated in the survey. The results were processed using the programmes Microsoft Excell and SPSS. Results: At least one climbing-related injury was reported by 80 % of participants. The most common site of injury were the fingers (50 %). The most commonly injured structures were the tendons (45 %) and ligaments (35 %). The average recovery time was one to three months. The most common intervention was rest (65 %). Physiotherapeutical treatment was seeked by 38 % of participants. The strongest correlation with injury incidence was seen in overall climbing time, weekly climbing time, frequency of outdoor climbing and level of climbing. Regular practice of warming up and preventive exercise did not correlate with the number of injuries. Discussion and conclusion: Our study found a higher injury incidence than two comparable studies by foreign authors. The comparable studies also found that the fngers were injured most often and that the tendons and ligaments were the most commonly injured structures. Slovenian climbers took a shorter break after an injury and seeked physiotherapeutical or medical treatment less often than climbers in comparable studies. We expected a higher correlation between the regular practice of warming up and preventive exercises and the incidence of injuries. Further studies with larger samples would be advisable for better understanding of climbing-related injuries.

Ključne besede:diploma theses, physiotherapy, sport climbing, injuries, survey

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj