izpis_h1_title_alt

Prehajanje prostoživečih živali prek obstoječih premostitvenih objektov na avtocesti A1 na odseku Vrhnika – Postojna
ID Seidl, Luka (Avtor), ID Krofel, Miha (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,18 MB)
MD5: EDA186B196B0E2CCD6D5F4CC99723BE5

Izvleček
Avtocestni odsek Vrhnika – Postojna na avtocesti A1 prečka naravovarstveno pomembno območje in s svojo lego v prostoru predstavlja ekološko oviro prostoživečim živalskim vrstam med Alpami in Dinaridi. Na območju proučevanja so prisotne vse zavarovane vrste zveri v Sloveniji: rjavi medved, volk, evrazijski ris in divja mačka. S pomočjo foto-pasti smo spremljali osem prehodov preko avtoceste na območju Menišije in Javornikov, ki so namenjeni gospodarjenju z okoliškimi gozdovi in niso namenski ekodukti za prehod živali. Posamezne prehode smo spremljali različno dolgo, od štiri do 66 dni. Analizirali smo podatke iz foto-pasti, izmerili, ali ocenili smo tehnične in okoljske dejavnike prehodov. Zabeležili smo prehode 11 različnih živalskih vrst, tudi vseh zavarovanih velikih zveri. Za razliko od predhodnih raziskav nismo ugotovili značilnega vpliva okoljskih dejavnikov (dimenzije, vidnost, pokrovnost, skalovitost, tip in starostni razred gozda) na pogostost prehajanja. Vpliva na prehajanje nismo ugotovili niti pri tipu prehoda (nadhod, podhod), niti območju prehoda (Menišija, Javorniki). Med območjema Javornikov in Menišije nismo ugotovili značilnih razlik v pogostosti prehajanja, smo pa ugotovili razliko v vrstni pestrosti med območjema. Na območju Menišije smo zabeležili 11 različnih vrst, na območju Javornikov samo šest, vendar je na območju Javornikov manj prehodov. Značilen vpliv prisotnosti človeka na prehajanje živali smo ugotovili pri skupini malih zveri. Tiste prehode, kjer je prisotnost ljudi večja, male zveri redkeje uporabljajo. Značilen vpliv na prehajanje ima tudi del dneva. Živali avtocesto najpogosteje prečkajo ponoči, takrat je na prehodih najmanjša tudi prisotnost ljudi. Vzrok za drugačne rezultate od večine predhodnih raziskav je verjetno posledica metodoloških omejitev (kratko obdobje spremljanja, majhno število spremljanih objektov, izbor preverjanih spremenljivk). Na območju Javornikov je predvidena gradnja ekodukta. Glede na rezultate naše in predhodnih raziskav, bo pomembno na in v okolici ekodukta omejiti prisotnost človeka.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:prostoživeče živali, avtocesta, prehodi, foto-pasti, dejavniki, prečkanje, ovira, habitat
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[L. Seidl]
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-150970 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*15+630*6(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:165971971 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.09.2023
Število ogledov:511
Število prenosov:99
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Wildlife use of the existing motorway passes on the A1 highway between Vrhnika and Postojna
Izvleček:
The highway section between Vrhnika and Postojna on the A1 motorway crosses an environmentally important area and its location represents an ecological barrier for wildlife species between the Alps and Dinarides. The studied area is habitat of all carnivore species which are protected in Slovenia: brown bear, wolf, Eurasian lynx, and wildcat. Using camera traps, we monitored eight highway crossings, built for forest management and not designated wildlife ecoducts in the area of Menišija and Javorniki. We observed individual crossings from four to 66 days. We analyzed camera trap data and measured or assessed the technical and environmental factors of these crossings. We recorded crossings of eleven animal species, including all protected large carnivores. In contrast to previous research, we did not find a significant impact of environmental factors (dimensions, visibility, coverage, ruggedness, forest type, and forest age class) on the frequency of crossings. We also did not observe an impact on crossing frequency based on crossing type (overpass, underpass) or crossing area (Menišija, Javorniki). Whereas we did not identify significant differences in crossing frequency between the Javorniki and Menišija areas, we did find differences in species diversity between these areas. We documented 11 different species in the Menišija area and only six in the Javorniki area, albeit with fewer crossings in the latter. A significant influence of human presence on animal crossings was observed for small carnivores. They use crossings less frequently in areas with higher human presence. The time of day also has a significant impact on crossings, with animals using the highway most frequently during the night, when human presence is minimal. The divergence from the majority of previous research results is likely due to methodological limitations (short monitoring periods, a small number of monitored objects, selected variables under scrutiny). An ecoduct is planned in the Javorniki area. Based on the results of our and previous studies, it will be important to restrict human presence both on and around the ecoduct.

Ključne besede:wildlife, highway, crossings, camera traps, factors, crossing, obstacle, habitat

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj