Analiza večnivojskega upravljanja na primeru obvladovanja pandemije COVID-19 : magistrsko delo

Lemajić, Maša (avtor), Durnik, Mitja (mentor)

Pandemija covid-19 je klasičen primer kompleksne, transnacionalne krize. Zaradi rastoče globalizacije bodo takšne krize v prihodnosti vse pogostejši pojav, ki ga je treba ustrezno nasloviti. Obravnavanje in zamejevanje kompleksnih kriz zahteva specifične upravljavske rešitve, ki jih lahko ponudi ustrezen model večnivojskega upravljanja. Namen te naloge je skozi teorijo večnivojskega upravljanja analizirati, kako so Kanada, Kitajska ter Slovenija v okviru EU, med leti 2020 in 2021, oblikovale in implementirale regulativne politike ter poiskati razloge, ki so pri tem določali njihovo uspešnost. S kombiniranimi metodami raziskovanja smo izvedli izčrpno študijo treh primerov, ki smo jo nadaljnje poglobili s primerjalno analizo. Ugotavljamo, da se je kitajski model večnivojskega upravljanja izkazal kot najuspešnejši, pri tem pa sta pomembno vlogo odigrala politični in institucionalni okvir države. Bolj centralizirano upravljanje, z jasno zastavljenimi strategijami za odziv na epidemije, kjer oblikovanje politik poteka na vseh ravneh upravljanja in povezave delujejo v vseh smereh simultano, Kitajski daje ključno prednost za uspešno odzivanje. V primerjavi s Kanado in EU, kjer so bile odločitve nižjih ravni veliko bolj avtonomne in je najvišja raven izhajala predvsem iz mehkejših oblik upravljanja, moč pa se je koncentrirala na srednji ravni, analiza kaže, da je v času kriz bolj strukturirano upravljanje primernejše. V nalogi odkrivamo ključne slabosti in prednosti posameznih sistemov kriznega upravljanja in izpostavljamo predloge, ki so lahko oblikovalcem javnih politik v pomoč pri zastavljanju novih strategij upravljanja ob izbruhu pandemije. Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na pomanjkanje statističnih analiz, ki bi lahko bolje pojasnile korelacijo med procesom oblikovanja regulativnih politik in njihovim učinkom.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: večnivojsko upravljanje, COVID-19, javne politike, krizno upravljanje, obvladovanje pandemije
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FU - Fakulteta za upravo
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [M. Lemajić]
• Leto izida: 2023
• Št. strani: XI, 97 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-150702
• UDK: 35:616-036.21:578.834(497.4)(043.2)
• COBISS.SI-ID: 166836739
• Datum objave v RUL: 21.09.2023

LEMAJIĆ, Maša, 2023, Analiza večnivojskega upravljanja na primeru obvladovanja pandemije COVID-19 : magistrsko delo [na spletu]. Magistrsko delo. Ljubljana : M. Lemajić. [Dostopano 26 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=150702

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Multi-level governance analysis in the case of Covid-19 pandemic management

Izvleček

The Covid-19 pandemic is a classic example of a complex, transnational crisis. Due to growing globalization, such crises will, in the future, become an increasingly frequent phenomenon and must be properly addressed. Managing complex crises requires specific government solutions that can be offered by an appropriate model of multi-level governance. The purpose of this thesis is to analyze, through the theory of multilevel governance, how Canada, China, and Slovenia within the EU, designed and implemented public regulatory policies between 2020 and 2021, while also addressing the reasons that determined their success. Using combined research methods, we conducted a comprehensive study of three cases, which we further deepened with a comparative analysis. We conclude that the Chinese model has proven to be the most successful, and the country's political and institutional framework played an important role in this. More centralized governance, with clearly defined strategies for responding to epidemics, where policymaking takes place at all levels of governance and connections work in all directions simultaneously, gives China a key advantage for a successful response. Compared to Canada and the EU, where the decisions of the lower levels were much more autonomous and the highest level operated mainly through softer forms of governance whilst power was concentrated at the middle level of governance, the analysis shows that in times of crises, structured forms of governance are more appropriate. The thesis points out key weaknesses and strengths of individual multi-level governance systems during Covid-19 management and highlights proposals that can be of help to public policy makers in establishing new governance strategies in the event of a pandemic outbreak. The limitations of our research relate primarily to the lack of statistical analysis that could better explain the correlation between the policy making process and regulations impact.

• Ključne besede: multi-level governance, COVID-19, public policy, crisis management, pandemic responses