izpis_h1_title_alt

Eocenska flora soteških plasti pri Dobrni : diplomsko delo
ID Cevzar, Matej (Avtor), ID Gale, Luka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Šoster, Aleš (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (9,24 MB)
MD5: E894CD8240EBAD8457F50955ACE59A37

Izvleček
V diplomski nalogi sem se ukvarjal s fosilno makrofloro iz soteških plasti v kraju Parož blizu Dobrne. Soteške plasti predstavljajo menjavanje plasti glinavca, laporovca in peščenjaka z vmesnimi lečami premoga, ter so s pomočjo fosilne favne datirane v zgornji eocen. Fosilna makroflora v njih predstavlja bogat nabor sploščenih listov predvsem zimzelenih širokolistnih dreves in grmov ter nekaj listnih vejic in igličastih listov iglavcev. Podrobna makroskopska analiza listov je pokazala, da so ti najverjetneje pripadali predvsem družinam Myricaceae, Lauraceae in Fagaceae. Na podlagi razmerja med listi z nazobčanimi in celimi robovi sem izračunal povprečno letno temperaturo 16,2 °C z odstopanjem ± 4,5°C. Nekatere rastline, kot sta na primer rodova Ziziphus in Daphnogene nakazujejo na vlažno zmerno-toplo do subtropsko podnebje v obdobju priabonija. Fosina makroflora iz soteških plasti nam ne kaže samo vpogleda v poznoeocensko podnebje pri nas, temveč tudi na odnose z rastlinojedimi žuželkami in glivami, ki so na teh listih pustili sledove hranjenja. Ti sledovi so predvsem v obliki robnega in luknjičastega prehranjevanja s strani ličink različnih vrst metuljev in vešč ter hroščev, katerih poškodbe lahko še danes opazujemo na listih sodobnih predstavnikov teh rastlin. Čeprav na fosilni makroflori iz Paroža blizu Dobrne ne vidimo veliko različnih načinov hranjena, so ti prisotni na raznoliki flori. Možen odgovor na to ponuja tedanja atmosfera, ki je imela večje vsebnosti pCO2. Ta bi lahko namreč onemogočil obrambne sisteme zimzelenih rastlin in jih pustil ranljive do herbivorije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:soteške plasti, zgornji eocen, fosilna makroflora, herbivorija, paleookolje.
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:NTF - Naravoslovnotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:M. Cevzar
Leto izida:2023
Št. strani:IX, 71 f.
PID:20.500.12556/RUL-150396 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:55
COBISS.SI-ID:168257283 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.09.2023
Število ogledov:1311
Število prenosov:50
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Eocene flora of Socka beds near Dobrna : diploma work
Izvleček:
In my diploma thesis, I focused on the fossil macroflora from the Socka beds in the town Parož near Dobrna. The Socka beds consist of alternating layers of claystone, siltstone, and sandstone, with intermediate layers of coal and are dated to the Upper Eocene (Priabonian). The fossil macroflora found within them comprises a diverse assortment of flattened leaflets primarily from evergreen broad-leaved trees and shrubs, as well as some leafy twigs and needle-like leaves from conifers. Detailed macroscopic leaf analysis indicates that these likely belonged mostly to the families Myricaceae, Lauraceae, and Fagaceae. The fossil macroflora also provides insights into the paleoenvironment. Based on the ratio of toothed to entire leaf margins, I calculated that the average annual temperature was approximately 16.2°C with a deviation of ± 4.54°C. Some plants, such as the genera Ziziphus and Daphnogene, suggest a humid temperate to subtropical climate during the Priabonian. The fossil macroflora from the Socka beds not only offers a glimpse into the Late Eocene climate in the region but it also sheds light on interactions with herbivorous insects and fungi, which left feeding traces on these leaves. These traces mostly manifest as margin and hole feeding by the larvae of various butterfly and moth species, as well as beetles, whose damage can still be observed on the leaves of contemporary representatives of these plants. Although a wide variety of feeding types is not prominently visible in the fossil macroflora of Parož near Dobrna, it is present in various specimens. The potential explanation for this lies in the atmospheric conditions of the time, which featured higher pCO2 concentrations. This could have hindered the defense systems of evergreen plants, rendering them vulnerable to herbivory.

Ključne besede:Socka beds, upper Eocene, fossil macroflora, herbivory, paleoenvironment.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj