izpis_h1_title_alt

Vpliv različnih načinov pridelave na združbo kvasovk na grozdju ter njihov vpliv na kakovost vina
ID Krapež, Vid (Avtor), ID Rusjan, Denis (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,44 MB)
MD5: 1F72A90E1BBC106AC32BA3A07169675B

Izvleček
Namen diplomskega dela je bil raziskati ključne razlike in vplive načinov pridelave grozdja, kot so ekološki, biodinamičen, integriran ter konvencionalni, na mikrobno biodiverziteto na grozdju, s poudarkom na združbah kvasovk in kako te vplivajo na potek in uspešnost fermentacije ter kemijsko sestavo in senzorično kakovost vina. Ekološki ter biodinamičen način pridelave grozdja kažeta največjo raznolikost kvasovk na grozdju, kar lahko pripišemo večji uporabi organskih gnojil, kot tudi preostalih iztrebkov rejenih živali in različnih rastlinskih delov, uporabi manjšega števila FFS in še več. Prav tako na mikrobno združbo vplivajo tudi lokacija vinograda, sorta, biodiverziteta žuželk, podnebje, lastnosti tal in agrotehnični ukrepi. Pri vseh načinih pridelave največji delež vseh prisotnih divjih vrst kvasovk na grozdju predstavljajo kvasovke rodov ne Saccharomyces, kot so Hanseniaspora, Metschinikowia, Kluyveromyces, Candida in Pichia, njihovo prisotnost lahko zmanjša uporaba penkonazola ter poveča stik grozdja z žuželkami Hitrost in potek spontane fermentacije sta odvisna od prisotnosti sevov kvasovk vrste S. cerevisiae. Ekološki način pridela daje prednost vrstam oziroma rodovom kvasovk z encimsko sposobnostjo pretvorbe prekurzorjev v aktivne spojine in posledično vpliva na aromatične spojine v vinu. Način pridelave ne vpliva na kemijske parametre vina, vendar je lahko vino iz ekološke/biodinamične pridelave, v primerjavi z vini preostalih načinov pridelave grozdja, senzorično bolj harmonično, s prijetnim vonjem, z daljšim pookusom. Izrazitejša sta tudi vonj in okus, ki spominja na sadje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:ekološka pridelava, biodinamična pridelava, integrirana pridelava, vinska trta, kvasovke, grozdje, vino
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-150333 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:164722435 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.09.2023
Število ogledov:602
Število prenosov:75
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Impact of different cultivation practices on grape yeast community and their affects on the wine quality
Izvleček:
The aim of the thesis was to investigate the main differences and effects between organic, biodynamic, integrated and conventional grape production, in particular on the microbial biodiversity on the grape, especially on yeast communities and their effects on the fermentation process and success, as well as on the chemical conposition and sensory quality of the wine. Organic and biodynamic grape cultivation has the highest diversity of the yeasts on the grapes. In organic and biodynamic production, the greater diversity in the microbial community is due to the increased use of organic fertilisers, such as various cattle manures and various plant parts, and the limited number of various pesticides. The microbial community is also influenced by vineyard location, variety, insect biodiversity, climate, soil characteristics and the agrotechnical practises. Regardless of the type of grape production, non-Saccharomyces yeasts such as Hanseniaspora, Metschinikowia, Kluyveromyces, Candida and Pichia make up the majority of all wild yeasts present on grapes, and their abundance can be reduced by penconazole application and increased by grape contact with insects. The rate and progression of spontaneous fermentation depend on the presence of S. cerevisiae yeast strains. The organic production favours yeast species or genera with the enzymatic ability to convert precursors into active compounds, and consequently influences aromatic compounds in the wine. The type of grape production does not affect the chemical characteristics of the wine, but the wine from organic/biodynamic production is often sensorially more harmonious, with a pleasant flavour, a longer aftertaste and a more pronounced aroma and taste reminiscent of fruit, compared to wines from other grape productions.

Ključne besede:ecological production, biodynamic production, integrated production, grapevine, yeasts, grapes, wine

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj