izpis_h1_title_alt

Običajno prebivališče po Uredbi EU o dedovanju (št. 650/2012)
ID Fajfar, Nadja (Avtor), ID Kramberger Škerl, Jerca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (836,82 KB)
MD5: AEAD5BA1D8731D08A74A53C2E822DB82

Izvleček
Običajno prebivališče zapustnika ob smrti predstavlja ključno navezno okoliščino za določitev pristojnosti sodišč po Uredbi o dedovanju. Merila, na podlagi katerih pristojni organi opredelijo pojem običajno prebivališče, so zajeta v 23. in 24. uvodni izjavi Uredbe o dedovanju, kar pomeni, da so nezavezujoča. Magistrsko diplomsko delo naslovi vprašanje, ali pomanjkanje izrecne opredelitve običajnega prebivališča zapustnika oziroma pomanjkanje natančnejših smernic za določitev povzroča nekonsistentnost ter težave pri njegovi razlagi v teoriji in sodni praksi. Zajema podrobnejši opis meril, ki izhajajo iz omenjenih dveh uvodnih izjav, in se dotakne vprašanja možnosti obstoja zapustnika z dvema ali več običajnimi prebivališči oziroma celo brez njega. Skozi analizo sodne prakse slovenskih višjih sodišč je predstavljeno, kako razumejo in razlagajo pojem ter s kakšnimi težavami se pri tem spopadajo. Eden od ključnih delov je tudi analiza sodbe Sodišča EU, s katero je odločilo, da ima zapustnik lahko običajno prebivališče ob smrti zgolj v eni državi članici, ter razvilo hierarhijo med merili, ki služijo kot pomoč pristojnim organom pri odločanju. Magistrsko diplomsko delo se v nadaljevanju ukvarja z vprašanjem medregulativne razlage pojma običajnega prebivališča, ki ga vsebuje več uredb EU s področja mednarodnega zasebnega prava. Obstajajo namreč zagovorniki take razlage, pa tudi tisti, ki se z njo ne strinjajo. Avtorica razpravlja tudi o možnosti izrecne opredelitve običajnega prebivališča zapustnika in skozi mnenja različnih teoretikov proučuje njeno smiselnost, potrebnost ter primernost. Glede na ugotovljeno v sklepu poziva evropskega zakonodajalca, da pri morebitnem spreminjanju Uredbe o dedovanju vanjo vključi tudi izrecno opredelitev običajnega prebivališča.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:mednarodno zasebno pravo, pravo Evropske unije, Uredba o dedovanju, čezmejno dedovanje, mednarodna pristojnost sodišč, zadnje običajno prebivališče zapustnika
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-150050 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:168942083 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.09.2023
Število ogledov:363
Število prenosov:79
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Habitual Residence under the EU Succession Regulation (No 650/2012)
Izvleček:
The habitual residence of the deceased at the time of death is a key connecting factor for determining the jurisdiction of the courts under the Succession Regulation. The criteria on the basis of which the competent authorities determine the notion of habitual residence are contained in recitals 23 and 24 of the Succession Regulation, which means that they are non-binding. The Master's thesis addresses the question whether the lack of an explicit definition of the habitual residence of the deceased, or the lack of more precise guidelines for its determination, leads to inconsistencies and difficulties in its interpretation in doctrine and in case-law. It describes in more detail the criteria arising from the two recitals and addresses the question of the possibility of a deceased having two or more habitual residences or even no habitual residence at all. Through an analysis of the case-law of the Slovenian High Courts, it is presented how they understand and interpret the concept itself, and what difficulties they face in doing so. One of the key parts is the analysis of the CJEU judgment, which ruled that a deceased may have his habitual residence at death in only one Member State, and developed a hierarchy of criteria to assist the competent authorities in their decision-making. The Master's thesis further deals with the question of the inter-regulatory interpretation of the term contained in several EU regulations in the field of private international law. There are those who favour such an interpretation, but also those who disagree with it. Last but not least, the author discusses the possibility of an explicit definition of the habitual residence of the deceased and, through the opinions of various authors, examines the reasonableness, necessity and appropriateness of such a definition. In the light of the findings, the author concludes by appealing to the European legislator to consider the inclusion of an explicit definition of the term in the future legislative process.

Ključne besede:private international law, European Union law, Succession Regulation, cross-border succession, international jurisdiction of the courts, the last habitual residence of the deceased

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj