izpis_h1_title_alt

Digitalizacija socialnega dela v Sloveniji : magistrsko delo
ID Barbo, Anja (Avtor), ID Zaviršek, Darja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,59 MB)
MD5: 3CB3B220E30A9275330EE7E3D57F684F

Izvleček
V svojem magistrskem delu se ukvarjam z vprašanjem digitalizacije socialnega dela. Zanima me, kako socialne delavke uporabljajo informacijske-komunikacijske tehnologije (IKT) v socialnem delu, s kakšnimi etičnimi izzivi se soočajo ter kako digitalizacija vpliva na socialno vključenost uporabnikov. V teoretičnem delu sem najprej razčlenila osnovno terminologijo na področju digitalizacije socialnega dela, pregledala nekatere temeljne dokumente Republike Slovenije in Evropske unije, ki naslavljajo digitalizacijo, prav tako pa sem vključila statistične podatke, vezane na digitalizacijo v Republiki Sloveniji. Naredila sem tudi pregled literature o digitalizaciji na področju socialnega dela. Teoretični del sem zaključila s pregledom informacijske podpore, ki jo uporabljajo centri za socialno delo (CSD) v Sloveniji. V empiričnem delu sem predstavila rezultate kvalitativne raziskave, ki sem jo izvedla na neslučajnostnem vzorcu osmih sogovornic. V pogovoru z njimi me je zanimalo, katere oblike informacijsko-komunikacijskih tehnologij uporabljajo pri svojem delu in za katere namene, s kakšnimi izzivi se soočajo pri uporabi, kako digitalizacija vpliva na socialno delo, s katerimi etičnimi izzivi se soočajo pri uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij in kako digitalizacija vpliva na uporabnike in uporabnice. Raziskava je v veliki meri potrdila mednarodne raziskave. Doprinos IKT za socialno delo so hitrejša in lažja komunikacija, hitrejše pridobivanje informacij in učinkovitejše delo. Slabosti IKT na področju socialnega dela so pomanjkljivosti komunikacije z uporabo IKT, tehnične težave in negativen vpliv, ki ga ima IKT na počutje socialnih delavk. Zlasti socialne delavke, ki so zaposlene na CSD-jih, poročajo o časovni potratnosti dokumentiranja dela s pomočjo IKT. Raziskava kaže še, da med socialnimi delavci obstaja digitalni razkorak na podlagi spretnosti in motiviranosti za uporabo IKT. Prav tako raziskava kaže, da v socialnem delu pri socialnih delavkah prihaja do brisanja poklicnih meja zaradi uporabe IKT in da socialne delavk poklicne meje ohranjajo različno uspešno. Posledice neuspešnega ohranjanja meja se kažejo v občutku obremenjenosti in občutku, da se delovna obveznost ne konča po osemurnem delovniku – zdi se jim, da so »stalno v službi«. Prav tako se socialne delavke pri uporabi IKT soočajo z vprašanji varovanja osebnih podatkov. Raziskava je pokazala še, da med uporabniki prihaja do digitalnega razkoraka na podlagi dostopa uporabnikov do interneta in do IKT, razlike obstajajo tudi v digitalnih spretnostih in motivaciji uporabnikov za uporabo IKT. Poleg tega raziskava kaže, da dobre digitalne spretnosti in dobra dostopnost uporabnikov do IKT izboljšujeta položaj ljudi, ki živijo v ranljivih kontekstih, šibke digitalne spretnosti pa se odražajo v poslabšanem položaju uporabnikov in oteženem dostopu do e-storitev. Socialne delavke, vključene v raziskavo, so zavzele zelo aktivno vlogo pri zmanjševanju digitalnega razkoraka in njegovih posledic in se zavedajo pomena pridobivanja digitalnih spretnosti za opravljanje svojega dela, ne prepoznavajo pa pomena aktivne vloge socialnega dela pri digitalizaciji storitev socialnega dela in oblikovanju digitalne agende. Socialne delavke torej prepoznavajo svojo vlogo v digitalizaciji na mikro ravni, ne pa tudi na makro ravni.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:digitalizacija, informacijsko-komunikacijske tehnologije, ohranjanje poklicnih meja, digitalni razkorak
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Barbo]
Leto izida:2023
Št. strani:283 str.
PID:20.500.12556/RUL-149927 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364:005.9
COBISS.SI-ID:188212739 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.09.2023
Število ogledov:1096
Število prenosov:74
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Digitalisation of Social Work in Slovenia
Izvleček:
In my master's thesis, I am working on the question of the digitisation of social work. I am interested in how social workers use Information and Communication Technologies (ICT) in social work, what ethical challenges they face and how digitisation affects the social inclusion of users. In the theoretical part, I first analysed the basic terminology in the field of digitisation in social work, reviewed some of the basic documents of the Republic of Slovenia and the European Union that address digitisation, and included statistics related to digitisation for the Republic of Slovenia. I have also done a literature review on digitisation in the field of social work. I concluded the theoretical part with an overview of the IT tools used by social work centres in Slovenia. In the empirical part, I present the results of qualitative research I conducted on a non-randomised sample of 8 female interviewees. When interviewing them, I was interested in what forms of Information and Communication Technologies they use in their work and for what purposes, what challenges they face in their use, how digitisation affects social work, what ethical challenges social workers face when using Information and Communication Technologies, and how digitisation affects users. The survey largely confirmed international research. The benefits of ICT for social work are faster and easier communication, faster information retrieval and more efficient work. The disadvantages of ICT for social work are shortcomings of communication when using ICT, technical difficulties and the negative impact ICT has on the well-being of social workers. In particular, social workers working in social work centres report the time-consuming nature of documenting their work using ICT. The survey also shows that there is a digital divide among social workers based on their skills and motivation to use ICT. The survey also shows that there is a blurring of professional boundaries in social work among social workers due to the use of ICT and that social workers maintain professional boundaries with varying degrees of success. The consequences of the failure to maintain boundaries are manifested in the experience of feeling overburdened and the feeling that the work commitment does not end after the eight-hour working day, but rather that they have the feeling of 'always being at work'. Social workers also face issues of personal data protection when using ICT. The research also shows that there is a digital divide between users based on users' access to the internet and ICT, with differences in users' digital skills and motivation to use ICT. In addition, the research shows that good digital skills and users' good access to ICT improve the situation of people living in vulnerable contexts, while weak digital skills are reflected in users' disadvantaged positions and difficulty in accessing e-services. The social workers surveyed have taken a very active role in reducing the digital divide and its consequences, recognising the importance of acquiring digital skills for their work but not recognising the importance of an active role for social work in digitising social work services and shaping the digital agenda. Social workers, therefore, recognise their role in digitisation at the micro level but not at the macro level.

Ključne besede:digitisation, Information and Communication Technologies, maintaining professional boundaries, digital divide

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj