Medgeneracijska solidarnost v občini Škofljica : magistrsko delo

Kranjec, Maruša (avtor), Dragoš, Srečo (mentor)

V magistrskem delu sem se osredotočila na raziskovanje medgeneracijske solidarnosti v občini Škofljica. Tema medgeneracijske solidarnosti je izredno aktualna. V teoretičnem delu sem predstavila vsa tri življenjska obdobja, socialna omrežja, potrebe ljudi, medgeneracijsko solidarnost, medgeneracijsko solidarnost v družini v Sloveniji, sožitje in medgeneracijsko sožitje ter medgeneracijski center. Na koncu teoretičnega dela sem se osredotočila na medgeneracijsko solidarnost v občini Škofljica, saj sem v občini tudi izvedla raziskavo. Neslučajnostno in priročno sem izbrala 12 občanov občine Škofljica, s katerimi sem izvedla intervjuje. V raziskavi me je zanimalo, kaj ljudje potrebujejo in kakšne so njihove potrebe, kakšne izkušnje imajo z obstoječo obliko medgeneracijske solidarnosti v občini Škofljica in katere potrebe lahko zadovoljujejo že sedaj in katerih ne morejo zadovoljevati, čeprav bi bilo to potrebno. Vprašanja, ki sem jih zastavila med intervjujem, so bila vezana na to kako vzdržujejo stike z ljudmi, ali jim je pomembno, da se povezujejo z drugimi, na koga se lahko obrnejo, ko potrebujejo pomoč, ali nudijo pomoč drugim ljudem, kako pogosto imajo stike z ljudmi iz druge generacije, s katero generacijo imajo najbolj pogoste stike, kako si zapolnijo svoj prosti čas, kako poteka povezovanje generacij v občini Škofljica, katerih aktivnosti v občini se udeležujejo, katere potrebe glede medgeneracijske solidarnosti v občini lahko in katerih ne morejo zadovoljevati ter kaj bi si želeli, da medgeneracijski center ponuja. V razpravi sem primerjala pridobljene podatke intervjujev med seboj in ugotovila, da ljudje stike vzdržujejo s prijatelji pretežno z uporabo socialnih omrežij, z družino in osebno. Rezultati so pokazali, da so si vsi intervjuvanci med seboj enotni ter da so socialna omrežja pomembna vsem. Vsak posameznik je svoje socialno omrežje opisal s svojimi besedami. Rezultati so pokazali, da se večina sodelujočih zanaša na svoje neformalno socialno omrežje. Nekateri sodelujoči ne nudijo pomoči drugim iz različnih razlogov, drugi pa nudijo pomoč. Različne generacije se med seboj prepletajo v družinskem življenju, službi, šoli itd. Rezultati so pokazali, da imajo vsi sodelujoči v raziskavi hobije in aktivnosti, ki jim zapolnijo dan. Ugotovila sem, da sodelujoči poznajo več možnosti povezovanja generacij v občini Škofljica. Nekateri se možnosti povezovanja generacij oziroma različnih aktivnosti tudi udeležujejo, samo trije izmed vprašanih se ne udeležujejo aktivnosti. Rezultati so pokazali, da nekateri ljudje lahko zadovoljujejo svoje potrebe v občini Škofljica, drugi pa ne. Sodelujoči v raziskavi so dali tudi veliko različnih predlogov, kaj vse bi lahko ponujal medgeneracijski center v občini Škofljica. Na podlagi pridobljenih podatkov sem predlagala nekaj možnih načinov, kako bi lahko spodbujali medgeneracijsko solidarnost v občini Škofljica.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: medgeneracijska solidarnost, socialna omrežja, potrebe ljudi, medgeneracijski center
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FSD - Fakulteta za socialno delo
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [M. Kranjec]
• Leto izida: 2023
• Št. strani: 130 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-148575
• UDK: 364.4-053.9
• COBISS.SI-ID: 194183427
• Datum objave v RUL: 26.08.2023

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Intergenerational solidarity in the municipality of Škofljica

Izvleček

In the Master’s thesis, I focused on researching intergenerational solidarity in the municipality of Škofljica. The subject of intergenerational solidarity is highly topical. In the theoretical part, I presented the three stages of life, social media, needs of people, intergenerational solidarity, intergenerational solidarity in the family in Slovenia, coexistence and intergenerational coexistence and the intergenerational centre. At the end of the theoretical part, I focused on intergenerational solidarity in the municipality of Škofljica, since I performed the research in the municipality. I purposely and handy chose 12 residents of the municipality of Škofljica, with whom I performed interviews. In the research, I wanted to find out what people need, what needs they have, what experience do people with an existing form of intergenerational solidarity in the municipality of Škofljica have, which needs they can already satisfy and which they can’t, although it would be necessary. The interview questions were related to how they maintain contact with people, if they find it important to connect with others, to who they can turn when they need help, if they provide help to other people, how often they have contact with people from another generation, with which generation they have the most contact, how they fill their spare time, how they connect with other generations in the municipality of Škofljica, which activities they attend in the municipality, which needs regarding intergenerational solidarity in the municipality they can and which they can’t satisfy and what they would like the intergenerational centre to offer. In the discussion, I compared the obtained data and found that people maintain contact with friends mostly with the use of social networks, with family and personally. The results showed that all the interviewees were on the same page and find social networks very important. Each individual described its social network with their own words. The results showed that the majority of the respondents rely on their informal social network. Some participants do not provide help to others for various reasons, while others provide it. Different generations intertwine in the family life, workplace, school etc. The results showed that all the participants in the research have hobbies and activities that full up their day. I found that the participants are familiar with more possibilities for connecting between generations in the municipality of Škofljica. Some of them participate in intergenerational connections or different activities, only three of them do not participate in activities. The results showed that some people can satisfy their needs in the municipality of Škofljica, and others can’t. The participants also provided a lot of different suggestion about the possible offer of the intergenerational centre in the municipality of Škofljica. Based on the obtained data, I suggested some possible ways to encourage intergenerational solidarity in the municipality of Škofljica.

• Ključne besede: intergenerational solidarity, social networks, needs, intergenerational center