izpis_h1_title_alt

Izkušnja mame ob soočanju z diagnozo sindroma CTNNB1 pri dojenčku : magistrsko delo
ID Pavletič, Bernarda (Avtor), ID Žgur, Erna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,20 MB)
MD5: 57119017B302E2B2C7FDFA20DD901990

Izvleček
Sindrom CTNNB1 je redki genski sindrom. Zaradi njegove neraziskanosti ima trenutno na svetu to diagnozo manj kot 500 oseb; med njimi je ena v Sloveniji. Pri dojenčkih s sindromom CTNNB1 najpogosteje opazimo kognitivni, gibalni in govorni zaostanek, spremenjen mišični tonus, mikrocefalijo in težave z vidom. Obdobje dojenčka je za mame že samo po sebi stresno, kar lahko otrokovo zaostajanje v razvoju še poglobi. Diagnoza posebnih potreb pri otroku lahko vpliva na čustvovanje mame, partnerski odnos in odnose z bližnjimi. Mame, katerih otroci prejmejo diagnozo sindroma CTNNB1, se z otrokovo diagnozo soočajo na različne načine, z različno intenziteto, v različnih časovnih okvirjih. Na poti do sprejemanja drugačnosti otroka se lahko soočajo z občutki žalosti, zanikanja, jeze in strahu. Pri tem je pomembno, da dobijo ustrezno podporo partnerja, širše družine in strokovnih delavcev. Z magistrskim delom želimo ugotoviti, kako se mame soočajo z diagnozo sindroma CTNNB1 v prvem letu otrokove starosti, zato smo v raziskavo vključili mamo, katere otrok je diagnozo prejel že kot dojenček. Specialni in rehabilitacijski pedagogi se z dojenčki s sindromom CTNNB1 srečujemo znotraj zgodnje obravnave, ki je ključnega pomena za otrokov napredek. Pomembno je, da v zgodnjo obravnavo aktivno vključujemo vso družino, zato nam lahko dober vpogled v značilnosti in funkcioniranje otrokove družine pomaga pri kakovostnejši obravnavi otroka. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Izvedli smo kvalitativno študijo primera z neslučajnostnim priložnostnim vzorcem, ki zajema eno mamo otroka, ki je diagnozo sindroma CTNNB1 prejel že kot dojenček. Uporabljen instrumentarij je strukturiran intervju, vprašanja pa so vezana na tri tematske sklope, povezane s procesom soočanja mame. Prvi tematski sklop se nanaša na izkušnje, povezane z opažanjem otrokovega zaostanka v razvoju; drugi tematski sklop se nanaša na občutke, ki jih je mama doživljala ob prejemu diagnoze; tretji tematski sklop pa se nanaša na spreminjanje z diagnozo povezanih občutkov skozi čas, pridobivanje informacij in ob podpori okolja. Z raziskavo smo ugotovili, da je mama do prvega pregleda pri pediatrinji na dojenčkov zaostanek gledala sproščeno. Na diagnozo so čakali devet mesecev, posredovana jim je bila po telefonu na umirjen, sočuten in spodbuden način. Takoj po prejemu diagnoze je mama čutila olajšanje, hkrati pa ni bila pretirano zaskrbljena glede dečkove prihodnosti. S prvim večjim šokom se je soočila po pregledu psihologinje, ki jo je prva opozorila na resnost otrokovega zaostanka. Mama je bila sprva v šoku in zanikala je njene ugotovitve. Občutila je tudi jezo na vse, kar je dečku sindrom CTNNB1 onemogočil, iz prostora je umikala njegove terapevtske pripomočke in žalovala za sproščenim, spontanim življenjem z otroki, ki je zaradi njegove diagnoze oteženo. Skozi čas pa se je njen pogled na otrokov napredek, terapevtske pripomočke in razvojni zaostanek spremenil. V največjo podporo so ji bili partner, družina, strokovni delavci ter izkušnje ostalih staršev otrok s sindromom CTNNB1. Študija primera ne predstavlja podlage za posploševanje pridobljenih podatkov, lahko pa bodo rezultati v pomoč mamam otrok s sindromom CTNNB1 in strokovnim delavcem, ki bodo delali z družino otroka s sindromom CTNNB1. Pridobljeni rezultati so nam služili kot izhodišče za oblikovanje smernic za pomoč mamam otrok s sindromom CTNNB1, ki so v začetnih fazah soočanja z diagnozo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:sindrom CTNNB1, dojenček s sindromom CTNNB1, soočanje mame z diagnozo, spoznavanje z diagnozo, redki genski sindrom
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:B. Pavletič
Leto izida:2023
Št. strani:VII, 76 str.
PID:20.500.12556/RUL-148463 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:376(043.2)
DOI:20.500.12556/RUL-148463 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:162272259 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.08.2023
Število ogledov:913
Število prenosov:62
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Mother's Experience of Dealing with her Baby's Diagnosis of CTNNB1 Syndrome
Izvleček:
The CTNNB1 syndrome is a rare genetic disorder. Due to the lack of research, less than 500 people in the world are currently diagnosed with it, including one in Slovenia. In infants with CTNNB1 syndrome, cognitive, motor, and speech delay, altered muscle tone, microcephaly, and vision problems are most commonly observed. For mothers, the infant period is stressful by itself, which can further deepen the child’s delay in development. A diagnosis of special needs in a child can affect the mother's emotions, partner relationship, and relationships with loved ones. Mothers of children diagnosed with the CTNNB1 syndrome deal with the diagnosis differently, with different intensity, and in different time frames. On their path of acceptance, they may face feelings of sadness, denial, anger, and fear. During this time, the support of their partner, family, and social workers is of key importance. The master's thesis aims to find how mothers deal with the CTNNB1 syndrome diagnosis in the first year of the child's age, which is why we included in our research a mother whose child was diagnosed with the disorder as an infant. Special and rehabilitation pedagogues meet infants with CTNNB1 syndrome as part of early treatment, which is crucial for the child's progress. It is also important to actively include the whole family, as good insight into the characteristics and functioning of the child’s family can positively affect the quality of the child’s treatment. We used a descriptive method and a causal non-experimental method of pedagogical research. We conducted a qualitative case study with a non-random sample of one mother of a child diagnosed with CTNNB1 syndrome as an infant. The used instrumentation is a structured interview, and the questions are linked to three thematic groups related to the mother's coping process. The first thematic group refers to experiences connected to the observation of a child’s delay in development; the second thematic group refers to the mother’s feelings experienced upon receiving the diagnosis; and the third thematic group refers to the change in those feelings over time after obtaining more information and receiving support from the environment. Our research shows that the mother’s approach to the infant’s delay in development was relaxed before the pediatrician's first examination. It took them nine months to receive the diagnosis, which was given to them calmly, compassionately, and encouragingly over the phone. Immediately after receiving the diagnosis, the mother felt relieved, while also not experiencing too much concern regarding the boy’s future. She faced her first major shock a psychologist’s warning about the seriousness of her child's delay. The mother was shocked and in denial. She felt angry at everything that the boy's CTNNB1 syndrome made impossible. She removed his therapeutic devices from the room and mourned the relaxed and spontaneous life with the child, which was made difficult due to his diagnosis. Her view of the child’s progress, therapeutic aids, and developmental delay eventually changed. Her partner, family, professionals, and the experiences of other parents of children with CTNNB1 syndrome provided the most support. The case study does not represent a basis for generalizing the obtained data, but the results may prove useful for mothers of children diagnosed with CTNNB1 and professionals who will work with families of such children. The obtained results served as a starting point for creating guidelines to help mothers of children with CTNNB1 syndrome who are in the initial stages of dealing with the diagnosis.

Ključne besede:CTNNB1 syndrome, infant with CTNNB1 syndrome, mother's coping with the diagnosis, getting to know the diagnosis, rare genetic syndrome

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj