izpis_h1_title_alt

Obravnava otroka v vrtcu, ki je domnevna žrtev nasilja v družini
ID Kalšek, Iris (Avtor), ID Hočevar, Andreja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,11 MB)
MD5: 978FBED01294DC5B8490C038151530B3

Izvleček
V magistrskem delu obravnavamo problematiko odzivov strokovnih delavk dveh vrtcev v Sloveniji ob zaznavi, oz. ko so bile obveščene, da je otrok domnevna žrtev nasilja v družini. V empiričnem delu naloge smo intervjuvali osem strokovnih delavk iz dveh vrtcev (2 vzgojiteljici, 2 pomočnici vzgojiteljice, 2 svetovalni delavki in 2 ravnateljici) in s polstrukturiranim intervjujem ugotavljali, ali so strokovne delavke vrtca opazile telesne in vedenjske znake pri otroku, ki lahko kažejo na nasilje nad otrokom v družini. Ugotovili smo, da sta dve strokovni delavki sami zaznali nasilje nad otrokom v družini, ena od njiju je bila priča nasilju, druga strokovna delavka pa je opazila fizične znake nasilja nad otrokom. Dve strokovni delavki je o domnevnem nasilju nad otrokom v družini obvestila pomočnica vzgojiteljice, dve strokovni delavki – to sta svetovalni delavki vrtca – sta obvestili vzgojiteljici otroka, dve strokovni delavki pa sta zanj izvedeli od svetovalnih delavk. Ugotovili smo tudi, da je večina strokovnih delavk ob zaznavi oz. ko so bile obveščene, da je otrok domnevna žrtev nasilja v družini, sledila zahtevam formalnega postopka po Pravilniku o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode (2009). Večina strokovnih delavk, vključenih v raziskavo, ocenjuje lastno delovanje v internem timu vrtca, ki je bil sklican ob zaznavi, oz. ko so bile obveščene, da je otrok, ki je vključen v vrtec, domnevna žrtev nasilja v družini, kot dobro, vse pa kot dobro ocenjujejo tudi medsebojno sodelovanje. O tem, katera znanja bi morale pridobiti v času srednješolskega izobraževanja oz. študija in v programih izobraževanja in usposabljanja, ki so namenjena nadgradnji, izboljšanju ali dopolnjevanju njihovega že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc, pa so vse odgovorile, da predlagajo naslednje vsebine oz. tematike: osnovna znanja o nasilju; kako prepoznati nasilje; kako odreagirati na nasilje; kako se soočiti z nasiljem; kako osebno predelati nasilje nad otrokom v družini; kako se pogovoriti z otrokom; formalna določila, ki zadevajo postopek ravnanja z domnevno žrtvijo in zakonska podlaga prijave; meje sprejemljivega in nesprejemljivega vedenja do otroka; primeri preventivnih dejavnosti itd.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nasilje nad otrokom v družini, pravni okvir, formalni postopek, oblike, znaki in posledice nasilja nad otrokom, strokovna priporočila, programi izobraževanja in usposabljanja
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-148155 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.07.2023
Število ogledov:587
Število prenosov:67
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Treatment of a kindergarten child who is an alleged victim of domestic violence
Izvleček:
In the master's thesis, we discuss the problem of the reactions of practitioners of two kindergartens in Slovenia when they perceive, or when they were informed that the child was an alleged victim of domestic violence. In the empirical part of the task, we interviewed eight practitioners from two kindergartens (2 educators, 2 assistant educators, 2 counsellors and 2 headmasters) and determined with a semi-structured interview whether the kindergarten practitioners noticed physical and behavioural signs in a child that could indicate violence against children in the family. We found that two practitioners themselves perceived violence against a child in the family. One of them witnessed the violence, and the other noticed physical signs of violence against the child. Two practitioners were informed about the alleged violence against the child in the family by the assistant educator, two practitioners, i.e. kindergarten counsellors, informed the child's educator, and two practitioners learned about it from the counsellors. We also found that the majority of practitioners followed the requirements of the formal procedure according to the Rules on handling domestic violence for educational institutions (2009) when they perceived or when they were informed that a child was an alleged victim of domestic violence. The majority of practitioners included in the research evaluate their own performance in the kindergarten's internal team, which was convened upon perception or when they were informed that a child enrolled in the kindergarten is an alleged victim of domestic violence. They rated their own performance as good, and all of them also rated their mutual cooperation as good. Regarding what knowledge should be acquired during secondary school education or during studies and in education and training programs that are aimed at upgrading, improving or supplementing their already acquired knowledge, skills and competences, they all answered that they propose the following content or topics: basic knowledge about violence; how to recognize violence; how to react to violence; how to deal with violence; how to personally process violence against a child in the family; how to talk to a child; formal provisions concerning the procedure for dealing with the alleged victim and the legal basis of the report; boundaries of acceptable and unacceptable behaviour towards the child; examples of preventive activities, etc.

Ključne besede:violence against children in the family, legal framework, formal procedure, forms, signs and consequences of violence against children, professional recommendations, education and training programs

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj