izpis_h1_title_alt

Primernost uporabe kostanjevine za lesene talne obloge : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij)
Sinkovič, Peter (Avtor), Gorišek, Željko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, Petrič, Marko (Komentor), Oven, Primož (Recenzent)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_sinkovic_peter.pdf Novo okno

Izvleček
Proučevali smo primernost kostanjevine za lesene talne obloge in njene lastnosti primerjali z že uveljavljeno hrastovino. Kot relevantne lastnosti za talne obloge smo proučevali: gostoto lesa, radialne in tangencialne skrčke, dimenzijsko stabilnost in trdoto. Proučevali smo tudi kakovost površinskega sistema z merjenjem debeline premaza, oprijemnosti, odpornosti proti razenju, odpornosti proti udarcem in spremembe barve lakirane površine. Premazovali smo s poliuretanskim lakom, lakom s kislinskim utrjevalcem in 2 vodnima lakoma. Gostota kostanjevine je nižja od gostote hrastovine. Kostanjevina ima izrazito manjše krčenje v tangencialni smeri, tudi kazalniki dimenzijske stabilnosti so v tangencialni smeri pri kostanjevini ugodnejši. Zaradi manjše gostote je manjša tudi trdota kostanjevine. Poliuretanski premaz se izkaze za najboljšega pri oprijemnosti, odpornosti proti udarcem in odpornosti proti razenju. Nekoliko slabši je glede barvnih sprememb, ker barvno spremeni površino lesa. Najmanj barvnih sprememb povzročata vodna laka, vendar imata zelo nizko oprijemnost in sta neprimerna za bolj obremenjene površine. Lak s kislinskim utrjevalcem ni odporen proti razenju in proti udarcem in je neprimeren, saj je trd in krhek. Kostanjevina je manj primerna za zelo obremenjene površine, je pa priporočljiva za prostore z velikim nihanjem vlažnosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:lesene talne obloge, dimenzijska stabilnost, trdota, kakovost površinskega sistema, barvne spremembe, kostanj, hrast
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2006
Založnik:[P. Sinkovič]
Št. strani:XII, 68 f., [13 f. pril.]
Kraj:Ljubljana
UDK:630*833.18
COBISS.SI-ID:1447049 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:670
Število prenosov:156
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na: Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
The adequacy of using chestnut wood for floors was studied, and its usage compared to the already recognized oak wood. As relevant characteristics for floors: density of wood, radial and tangential shrinkage, dimensional stability and hardness were researched. By measuring: the thickness of the coat, adhesion, scratch and impact resistance, so as colour changes of the varnished surface, the quality of the surface system was investigated. Wood was coated with polyurethane varnish, varnish with an acid hardener, and 2 water varnishes. The density of the chestnut wood is lower than the density of the oak wood. The chestnut wood has a considerably smaller shrinkage in the tangential direction, also in the tangential direction the indicators of dimensional stability are more favourable. Because of the lower density the hardness of the chestnut wood is also lower. Polyurethane coat proved to be the best concerning adhesion, impact and scratch resistance. It is a bit poorer when it comes to colour alterations, because it changes the surface of wood colour-wise. The least colour changes are caused by water varnishes, but they have very low adhesion, and are inadequate for more burdened surfaces. The varnish with the acid hardener is not scratch and impact resistant, and is inadequate, because it is hard and fragile. Chestnut wood is less adequate for surfaces that are heavily burdened, but it is recommendable for spaces with a great humidity fluctuation.

Ključne besede:floors, dimensional stability, hardness, quality of the surface system, colour changes, chesnut, oak

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj