V prispevku se v središče pozornosti postavlja razmerje med dramskimi teksti, katerih naloga je reinterpretirati znano antigonsko tematiko. Znan primer antigonske tematike v slovenski dramatiki je vsekakor Antigona (1959) Dominika Smoleta. Večkratno zrcaljenje slovenske Antigone v drugih antigonskih intertekstih je metodološko gledišče, s pomočjo katerega bomo opazovali vrste preobrazbe klasičnega teksta skozi literarno tradicijo. Sistematiziranje spoznanj medknjiževne vrste bo mogoče doseči s primerjavo Smoletove Antigone z naslednjimi dramskimi teksti: Jean Anouilh, Antigona (1947), Drago Ivanišević, Ljubav u koroti ili Antiantigona (1957), Tonči Petrasov Marović, Antigona, kraljica (1980), Miro Gavran, Kreontova Antigona (1983), Ljubomir Đurković, Tiresijina laž (2010). Na podlagi izbranih primerov se bodo pokazale razlike v intertekstualnih postopkih in njihova vloga v razlagi antigonske književne teme in osebnosti.
|
