Zmožnost pisanja pripovedovalnega besedila ob nizu slik pri učencih 3. razreda OŠ : magistrsko delo

Dermastja, Sara (avtor), Bešter, Marja (mentor)

Eden izmed temeljnih ciljev jezikovnega pouka pri predmetu slovenščina v osnovi šoli je razvijanje sporazumevalne zmožnosti. Učenci jo razvijajo sistematično, in sicer tako, da sprejemajo in tvorijo neumetnostna besedila raznih vrst, razčlenjujejo besedila in proces sprejemanja in tvorjenja besedil ter razvijajo gradnike sporazumevalne zmožnosti. Ker je v učnem načrtu za slovenščino iz l. 2018 med drugim predvideno, da naj bi učenci ob koncu 3. razreda znali pisati pripovedovalno besedilo ob nizu neurejenih slik, smo se odločili, da to zmožnost preverimo v magistrskem delu. Zanimalo nas je, kakšna so njihova pripovedovalna besedila, ali se pokaže napredek, če krajši čas sistematično vadijo dejavnost pisanja teh besedil, in kakšen pogled imajo nasploh na pisanje (pripovedovalnih) besedil. Izvedli smo akcijsko raziskavo, v kateri so učenci dvakrat pisali (različno) pripovedovalno besedilo ob nizu neurejenih slik; besedila smo analizirali po izbranih merilih. Izvedli smo tudi štiri učne ure, v katerih so učenci pisali še več pripovedovalnih besedil oz. utrjevali njihovo sestavo in izrazne zmožnosti, ter te učne ure nato evalvirali. Učence smo z anketnim vprašalnikom na koncu povprašali o njihovem pogledu na pisanje (pripovedovalnih) besedil. V teoretičnem delu magistrskega dela smo izhajali iz pojma sporazumevalna zmožnost in iz njenih gradnikov ter iz značilnosti (pripovedovalnega) besedila. Iz strokovne literature smo povzeli, katere težave učencev pri tvorjenju besedil so že znane in kakšna je vloga učitelja pri sodobnem jezikovnem pouku. V raziskavi smo ugotovili, da je pri drugem pisanju pripovedovalnega besedila opazen napredek pri upoštevanju njegovih značilnosti, in sicer pravilno uredijo slike glede na sosledje dogajanja, besedilu napišejo ustrezen naslov, a ga tudi popestrijo z dogodki, ki niso razvidni na slikah. Kljub vajam v krajšem časovnem obdobju pa je bil napredek minimalen; še vedno se pojavljajo podobne jezikovne napake pri večini učencev. Učenci nimajo pozitivnega mnenja o pisanju (pripovedovalnih) besedil. Ugotovitve magistrskega dela pomenijo prispevek k razvoju didaktike slovenščine na razredni stopnji in so uporabne za učitelje razrednega pouka pri načrtovanju učnih ur, v katerih bodo učenci razvijali zmožnost tvorjenja zapisanih pripovedovalnih besedil.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: sporazumevalna zmožnost, jezikovni pouk pri slovenščini, zmožnost tvorjenja besedila ob nizu slik, zapisano besedilo, odnos učencev do pisanja besedil
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: S. Dermastja
• Leto izida: 2023
• Št. strani: 88 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-147288
• UDK: 373.3(043.2)
• COBISS.SI-ID: 157297667
• Datum objave v RUL: 29.06.2023

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Primary 3 Pupils' Ability to Write a Narrative Text to a Series of Pictures

Izvleček

One of the main aims of language teaching in Slovene language in primary school is to develop communication skills. Pupils develop it systematically by accepting and forming non-literary texts of various kinds, parsing texts and the process of receiving and forming texts, and developing the building blocks of communicative competence. Since the curriculum for Slovene language from 2018 foresees, among other things, that students should be able to write narrative text at the end of the 3rd grade with a series of disordered images, we decided to test this ability in the master's thesis. We wanted to know what their narrative texts are like, whether progress is made if they systematically practice the activity of writing these texts for a short period of time, and what view they generally have on writing (narrative) texts. We carried out an action survey in which students wrote (different) narrative text twice alongside a series of disordered images; the text was analysed according to the selected criteria. We also carried out four lessons in which students wrote more narrative texts or consolidated their composition and expressive abilities, and then evaluated these lessons. Finally, a questionnaire was used to ask the students about their view of writing (narrative) texts. In the theoretical part of the master's thesis, we derived from the concept of communicative competence and its building blocks and from the characteristics of the (narrative) text. From the literature, we summarized the known difficulties of pupils in writing texts and the role of the teacher in modern language teaching. In the research, we found that in the second writing of the narrative text, there is a noticeable progress in considering its characteristics, namely they correctly arrange the images according to the sequence of events, write the appropriate title to the text and also add events that are not visible in the images. Despite the exercises in a short period of time, progress was minimal; similar language errors still occur in the majority of pupils, who do not have a positive opinion about writing (narrative) texts. The findings of the master's thesis represent a contribution to the development of Slovenian didactics at the primary level and are useful for primary school teachers in planning lessons in which students will develop the ability to create written narrative texts.

• Ključne besede: communicative ability, language classes in Slovene, ability to create text with a series of images, written text, students' attitude towards writing texts