izpis_h1_title_alt

Idejna zasnova koče pod Šmarjetno glavo in bivaka na Zahodni triglavski planoti
ID Jaki, Neža (Avtor), ID Ostan, Aleksander (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Petrovčič, Simon (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (135,07 MB)
MD5: 993BCB86ACF07BF7BB77444A3E6483FD

Izvleček
Triglav je že od nekdaj eden najmočnejših narodnih simbolov. S svojo mogočno severno steno je najvišja gora vzhodnih Julijskih Alp zanimala tudi sosednje narode. Pod njenim vrhom so začele rasti številne planinske postojanke, ki so poleg zatočišča obiskovalcem gora nosile tudi simbolni pomen. Danes Triglav še vedno privlači množice gornikov in alpinistov. Na njegovi zahodni strani je pomembna oporna točka Tržaška koča na Doliču, ki pa jo zaradi neprimerne lokacije vsako leto ogrožajo snežni plazovi. Po hudi poškodbi objekta pozimi leta 2009 so strokovanjaki za plazove analizirali ožjo okolico in predlagali varnejšo lokacijo koče. Planinsko društvo Gorje se je kljub opozorilom odločilo, da kočo obnovijo na prvotni lokaciji. Magistrsko delo obravnava možnost gradnje nadomestnega objekta na varnejšem območju. Zasnova nove koče upošteva značilnosti topografije in ekstremne klime. Za razliko od večine obstoječih koč, ki sledijo dolinskim načelom gradnje, predlagana rešitev upošteva sodobne smernice za gradnjo v visokogorju. Objekt je v največji možni meri samozadosten, v občutljivem gorskem okolju pa pusti minimalen ekološki odtis. Ker je Koča na Doliču v zimskem času zaprta, v bližnji okolici pozimi ni zatočišča. Zasnova novega bivaka, ki za temelj izkoristi italijanski bunker iz prve svetovne vojne, zagotavlja zimsko zavetje turnim smučarjem in alpinistom.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:visokogorska koča, bivak, alpinska arhitektura, Šmarjetna glava, Zahodna triglavska planota, Dolič
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FA - Fakulteta za arhitekturo
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-147185 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:157513219 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.06.2023
Število ogledov:1000
Število prenosov:128
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Conceptual design of hut under Šmarjetna glava an bivouc on Zahodna triglavska planota
Izvleček:
Triglav has always been one of the most powerful national symbols. With its mighty northern face, the highest mountain in the eastern Julian Alps has also been of interest to neighbouring nations. Below its summit, numerous mountain outposts began to spring up, which, as well as providing shelter for mountain visitors, also had symbolic significance. Today, Triglav continues to attract crowds of mountaineers and alpinists. On its western side, the Tržaška koča na Doliču is an important foothold, but its unsuitable location means that it is threatened by avalanches every year. After the building was severely damaged in the winter of 2009, avalanche experts analysed the surrounding area and proposed a safer location. Despite the warnings, the Gorje Mountaineering Association decided to rebuild the hut on its original site. The master thesis deals with the possibility of building a replacement structure in a safer area. The design of the new hut takes into account the characteristics of the topography and the extreme climate. Unlike most existing huts, which follow valley building principles, the proposed solution takes into account modern guidelines for building in the mountains. The building is as self-sufficient as possible and leaves a minimal ecological footprint in a sensitive mountain environment. As the Koča na Doliču is closed in winter, there is no shelter in the surrounding area in winter. The design of the new bivouac, which uses an Italian bunker from the First World War as its foundation, provides winter shelter for touring skiers and mountaineers.

Ključne besede:mountain hut, bivouac, alpine architecture, Šmarjetna glava, Zahodna triglavska planota, Dolič

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj