izpis_h1_title_alt

Koncept destrukcije in transformacija dela v drugo delo : magistrsko delo
ID Bojc, Daša (Avtor), ID Potočnik, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (6,05 MB)
MD5: 786B33EC43A0C63AD8306131C28CB7FB

Izvleček
Koncept destrukcije in transformacije dela v drugo delo je umetniška praksa, ki vključuje uničenje in hkratno preoblikovanje obstoječega umetniškega dela za stvarjanje nove umetnine. Pri tem je poudarjena ideja, da je umetniško delo dinamično in nenehno v procesu spreminjanja ter da lahko že obstoječe ideje in umetnine uporabimo kot osnovo za novo kreativno izražanje. Ta koncept se uporablja tudi v sodobni umetnosti, skozi katero umetniki izražajo kritično mišljenje o svojih ali tujih umetniških delih in njihovem vplivu v družbenem kontekstu. Namen takšnega ustvarjanja je spodbujanje razmišljanja o umetnosti, avtorstvu, vrednotah in kontinuiteti umetniškega dela. Koncept umetnikom omogoča izražanje novih sporočil v obliki edinstvenih in provokativnih umetnin, ki vedno znova rušijo in gradijo temelje sodobne umetnosti. Implementacija koncepta destrukcije in transformacije v pouk likovne umetnosti dijakom omogoča, da po vzoru umetnikov raziskujejo in širijo svoje ustvarjalne sposobnosti ter razmišljajo o umetnosti na inovativen način. Destrukcija in transformacija predstavljata precejšen izziv, saj zahtevata razmislek o tradicionalnih normah umetnosti na eni strani ter uničevanju in preoblikovanju posameznih elementov prvotnega dela na drugi. Izpostavljen je pomen divergentnosti, eksperimentiranja in raziskovanja različnih možnosti likovnega izražanja. Konceptualni konstrukt dijake spodbuja, da se osredotočijo na ideje, ustvarjalni proces, da kritično razmišljajo in aktivno participirajo v družbenem okolju. Nagovarja jih, da se skozi lastno ustvarjalno izkušnjo naučijo ceniti tako preteklo umetnost kot tudi sodobno umetniško prakso. Na eni izmed srednjih šol v Ljubljani smo v šolskem letu 2022/23 izvedli kvazieksperiment, v okviru katerega so dijaki ustvarili prvi likovni izdelek (ready made), ki je bil predpogoj za nadaljnje uničenje in preobrazbo v drug likovni izdelek. Ker nas je zanimal vpliv dvojnega izhodiščnega pristopa koncepta destrukcije in transformacije glede na nastanek prvega likovnega izdelka (zavedanje in nezavedanje prihodnjega uničenja in preobrazbe), smo v raziskavo vključili dva razreda dijakov prvih letnikov, pri čemer je en razred predstavljal kvazieksperimentalno, drugi pa kvazikontrolno skupino. V obeh razredih smo izvedli štiri šolske ure, znotraj katerih smo zbirali podatke s pomočjo tehnik kvalitativnega (opazovanje z udeležbo, nestandardiziran intervju, dokumenti) in kvantitativnega pristopa (anketni vprašalniki). Ugotovili smo, da dijaki s predhodniki in kasnejšimi predstavniki konceptualne umetnosti niso seznanjeni in da so jim tovrstna dela nerazumljiva. Potrebna je bila diskusija in razlaga konteksta ter idejnih ozadij, da smo dela nekoliko približali dijakom. Sicer pa sta obe nekonvencionalni likovni nalogi dijake pritegnili in jih motivirali za delo. Posebej jih je navduševala možnost destrukcije, ki je zanje predstavljala sprostitev, nekaterim celo izziv, kako čim bolj uničiti objekte. Nasprotno pa se je kar nekaj dijakov odločilo za bolj minimalističen pristop s poudarkom na transformaciji. Več težav jim je delalo koncipiranje in preoblikovanje idej, a so ob ustrezni spodbudi na koncu vsi uspešno realizirali nalogo. Na koncu je bila prav ta dejavnost med najbolje ocenjenimi aktivnostmi z njihove strani. Nastali likovni izdelki obeh skupin kažejo ustvarjalne vsebine tako v likovnih formalnih rešitvah kot v idejah. Smo pa kljub temu ugotovili, da je zelo malo dijakov v fotografiji prepoznalo potencial drugačnega likovnega izraza, saj dokumentiranju procesa večinoma niso namenili veliko pozornosti. V povezavi z izhodiščnim dvojnim pristopom smo med skupinama zaznali nekaj razlik, predvsem pri koncipiranju drugih idej glede na naravo njihove preobrazbe. Sicer pa smo ugotovili, da zavedanje ni imelo bistvenega vpliva na stvarjenje prvih likovnih izdelkov, na kasnejši proces destrukcije in transformacije ter vizualno podobo končnih likovnih izdelkov obeh skupin.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:destrukcija, transformacija, konceptualna umetnost, fotografija, konceptualne umetniške prakse pri pouku likovne umetnosti, srednja šola
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:D. Bojc
Leto izida:2023
Št. strani:VI, 146 str.
PID:20.500.12556/RUL-147175 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:7(043.2)
COBISS.SI-ID:156771331 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.06.2023
Število ogledov:612
Število prenosov:60
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Concept of Destruction and the Transformation of a Work into Another Work
Izvleček:
The concept of destruction and transformation of a work into another work is an artistic practice that involves the destruction and simultaneous transformation of an existing work of art to create a new one. It emphasizes the idea that a work of art is dynamic and constantly in the process of change, and that the existing ideas and works of art can be used as a basis for new creative expression. This concept is also used in contemporary art, where artists express their critical thinking about their own or other people's works of art and their impact in a social context. The purpose of such creation is to stimulate thinking about art, authorship, values and continuity of the work of art. The concept allows artists to express new messages in the form of unique and provocative works of art, which repeatedly destroy and build the foundations of contemporary art. The implementation of the concept of destruction and transformation in art lessons allows students to follow the example of artists, explore and expand their creative abilities and think about art in an innovative way. Destruction and transformation represent a challenge, as they require students to reflect on the traditional norms of art on one hand and the destruction and transformation of individual elements of the original work on the other. The importance of divergence, experimentation and exploration of different possibilities of artistic expression is highlighted. The conceptual construct encourages students to focus on ideas, the creative process, to think critically and to actively participate in the social environment. The concept encourages students to learn to appreciate both past art and contemporary art practice through their own creative experience. We conducted a quasi-experiment at one of the secondary schools in Ljubljana in the 2022/23 school year. The students created the first art product (ready made) meant for the future destruction and transformation into another art product. Since we were interested in the influence of the double starting point approach of the concept of destruction and transformation in relation to the creation of the first art product (awareness and unawareness of future destruction and transformation), we included two classes of first-year students in the research: one represented a quasi-experimental group and the other one a quasi-control group. In both classes, we had four school lessons, during which we collected data using the qualitative method (participant observation, non-standardized interview, documents) and quantitative approach (questionnaires). We found out that students are not familiar with the predecessors and later representatives of conceptual art which is why such artwork is incomprehensible to them. It was necessary to discuss and explain the context and conceptual backgrounds in order to bring this art a bit closer to the students. Luckily, both unconventional art assignments attracted the students and motivated them to work. They were particularly fascinated by the possibility of destruction, which represented relaxation for some of them, and even a challenge, how to destroy the objects as much as possible. Contrary to this, quite a few students also opted for a more minimalist approach with an emphasis on transformation. They had several problems with conceiving the ideas and transforming them, but in the end they all successfully completed the task. Moreover, the activity was among the best rated activities by the students themselves. The resulting art products of both groups show creative content, both in artistic and formal solutions and in the ideas a such. But we also found out that very few students recognized the potential of a different artistic expression in photography, as they mostly did not pay much attention to documenting the process itself. With regard to the initial dual approach, we noticed some differences between the groups, especially when conceiving other ideas according to the nature of their transformation. Otherwise, we found that awareness had no significant effect on the creation of the first art products, on the subsequent process of destruction and transformation, and on the visual image of the final art products in both groups.

Ključne besede:destruction, transformation, conceptual art, photography, conceptual art practices in art classes, high school

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj