izpis_h1_title_alt

Interpretacija izbranih naravoslovnih pojavov s strani učencev drugega triletja osnovne šole : magistrsko delo
ID Slokar, Kaja (Avtor), ID Susman, Katarina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,31 MB)
MD5: B8C5444E38469BDE0AEFE0B1D70C69C6

Izvleček
Razlaga in raziskovanje naravoslovnih pojmov in pojavov sta osrednjega pomena za učenje in razmišljanje otrok vseh starosti. V slovenskih šolah se z naravoslovnimi pojavi učenci srečajo že v prvem razredu, učni načrt pa v nižjih razredih predvideva dejavnosti učencev, ki so povezane z opazovanjem pojavov. Konkretne vsebine obravnavajo učitelji pri predmetih fizika in kemija v tretjem triletju. Prvič se s pojavi srečajo v prvem razredu, ko spoznavajo lastnosti, po katerih ločimo trdne snovi, in primerjajo vremenska stanja v različnih letnih časih. V drugem razredu že znajo povezati navidezno gibanje Sonca in dnevni čas, spoznajo agregatna stanja, lastnosti snovi in spremljajo vremenske čase. V tretjem razredu znanje o temperaturi in lastnosti snovi še poglobijo, vremenske pojave povežejo z vremenskimi stanji ter spoznajo lastnosti svetlobe in pogoje, ki omogočajo, da predmete vidimo. V drugem triletju učenci pri predmetu naravoslovje in tehnika obravnavajo pojave, kot sta pretakanje snovi in električni krog, poglobijo znanje o toploti in temperaturi ter spregovorijo o lastnostih vetra in kroženju vode v naravi. V magistrskem delu se osredotočim na poznavanje izbranih naravoslovnih pojavov, kot so mavrica, polarni sij, veter, izbruh vulkana in tokovi v morjih. Učenci naj se z izbranimi pojavi pri rednem pouku ne bi srečali, saj jih v učnem načrtu ne zasledimo. Svoje predznanje za razumevanje večine izbranih pojavov bi pridobili v prvem in drugem triletju. Zato sem se odločila raziskati, s katerimi pojmi učenci drugega triletja povezujejo izbrane naravoslovne pojave in kako jih opisujejo. Prav tako me je zanimalo, kakšno je predznanje učencev drugega triletja o izbranih učnih tematikah ter ali obstajajo pomembne razlike med pojmovnimi mrežami in opisi posameznih pojavov med učenkami in učenci. Raziskala sem, kje in kako so učenci usvojili znanje o naravoslovnih pojmih in ali si želijo o vsebinah izvedeti več. Z izbranimi učitelji sem ob pogovoru ugotavljala, kako vsebine, povezane z izbranimi naravoslovnimi pojavi, vključujejo v svoj pouk. V raziskavi je sodelovalo 209 učencev od četrtega do šestega razreda in osem učiteljev, štirje iz razredne in štirje iz predmetne stopnje, ki poučujejo naravoslovje, fiziko in kemijo. Podatke sem pridobila s pomočjo anketnega vprašalnika in ter intervjujev z učitelji. Ugotovila sem, da imajo učenci težave pri zapisu razlage izbranih naravoslovnih pojavov. Povezujejo in opisujejo jih s pojmi, ki so jih usvojili med šolanjem, vendar jih redko poznajo in ustrezno opredelijo. Po pogovoru z učitelji kaže, da bi bilo smiselno vsebine o izbranih naravoslovnih pojavih vključiti v program rednega pouka ali omogočiti večji nabor izbirnih predmetov, ki bi vključevali spoznavanje in razlago izbranih pojavov. Ob tem bi tudi učenci, ki jih morda naravoslovje kot predmet ne zanima, imeli možnost poiskati vsebine, ki bi jim vzbudile večje zanimanje za naravoslovje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:naravoslovni pojav, naravoslovje, osnovnošolci, mavrica, polarni sij, veter, izbruh vulkana, tokovi v morjih.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[K. Slokar]
Leto izida:2023
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (V, 70 str.))
PID:20.500.12556/RUL-147059 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:5:37(043.2)
COBISS.SI-ID:156736771 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:22.06.2023
Število ogledov:1489
Število prenosov:47
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Second Triad Primary School Pupils' Interpretation of the Selected Natural Phenomena
Izvleček:
Interpretation and research of natural concepts and phenomena are central to the learning and thinking of children of all ages. In Slovenian schools pupils meet phenomenas for the first time in first grade when they learn about the characteristics by which solids are distinguished and compare weather conditions in different seasons. In the second class, they already know how to connect the sun's apparent movement and daily time, learn about the physical states, the properties of matter and monitor weather times. In the third grade, knowledge about the temperature and properties of the matter deepens, connects weather phenomena with weather conditions and learns about the properties of light and the conditions that allow us to see objects. In the second three years, students discuss phenomena such as the flow of matter and electrical circuits, deepen their knowledge of heat and temperature, and talk about wind properties and water circulation in nature. In the work, I define the knowledge of selected natural phenomena such as rainbow, polar lights, wind, eruption of volcano and currents in the seas Pupils should not meet with the selected ones in regular school, but they would gain their knowledge of understanding selected phenomena through the first and second three years. Therefor I decided to explore whether this was the case and to find out how students interpret selected natural notations only through their knowledge. I obtained the data through a survey questionnaire, an analysis of curricula and textbooks for primary school and interviews with teachers. I have researched which notables selected students of the second triad associate selected natural phenomena and how selected natural phenomena describe it. I was also interested in the preconception of the pupils of the second triad on selected learning topics and whether there are significant differences between conceptual networks and descriptions of individual phenomena between pupils and pupils. I also wanted to explore where and how students have gained knowledge of natural sciences and if they want to know more about the content. Finally, I asked teachers how they included content related to selected naturalistic phenomena in their classes. The study involved 209 fourth-to-sixth students and 8 teachers, a class teacher, a science, physics and chemistry teacher. I found that students have difficulty writing an explanation of selected natural phenomena. Selected phenomena are associated and described with the notips they adopted during school, but pupils rarely know and define the natural phenomenon accordingly. After talking to teachers, it appears that it would be reasonable to include content about selected natural phenomena in the regular course programme, or to allow a larger set of elective subjects, which would include learning about and interpreting selected phenomena. At the same time, students who may not be interested in science as a subject would have the opportunity to find content that would give them greater interest in science.

Ključne besede:natural phenomenon, natural sciences, primary school children, rainbow, polar lights, wind, volcanic eruption, currents in the seas.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj