izpis_h1_title_alt

Sveti Coprijan in druge zbirke pripovednega izročila iz Kamnika in okolice: Pravljica kot folklorni in literarni žanr : magistrsko delo
ID Pahor, Barbara (Avtor), ID Ivančič Kutin, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,12 MB)
MD5: 7D53D221FEEFD0DF598ACE371ED62C3E

Izvleček
Gašper Križnik je bil obrtnik in trgovec iz Motnika, ki je zapisan v zgodovino kot nadarjen in vztrajen zapisovalec folklornega izročila v njegovi izvirni obliki v času, ko je bila to redkost. Pravljice, ki jih je zapisal v drugi polovici 19. stoletja, so bile l. 2020 izdane v knjigi Sveti Coprijan in so osrednja tema magistrskega dela. Pravljica v Križnikovem zapisu je predstavljena kot folklorni žanr z ozirom na okoliščine (realizacija s pripovedovanjem v živo ter s sočasnim zapisom v konkretnem folklornem dogodku) in hkrati kot literarni žanr. Namen naloge je prikazati skupne značilnosti in posamezne posebnosti glede na opredelitev Maxa Lüthija, pri čemer opazujemo, katere sestavine pravljic so stalne in katere nekoliko bolj spremenljive. Ugotovitve potrjujejo teze Maxa Lüthija o pomenu forme, saj dogajalna struktura kaže največjo skladnost z lastnostmi žanra, prav tako prostor in čas, ostali elementi pa dopuščajo več pripovedovalske kreativnosti in so bolj dovzetni za aktualizacijo. Najbolj je to razvidno pri psihologizaciji pravljičnih likov. Ker so bile pravljice slišane in zapisane med ljudmi, je upoštevan koncept folklornega dogodka. Primerjava treh variant iste pravljice, ki so jo zapisali zapisovalci v različnih časovnih obdobjih, prikazuje individualne odločitve pripovedovalcev in zapisovalcev pri oblikovanju pripovedi. Kontekst časa in prostora pripovedovanja in zapisovanja ima precejšen vpliv na vsebino oz. pripoved samo. Danes je zaradi spremenjenega načina življenja pripovedovanje pravljic za otroško in odraslo publiko v živo možno spremljati predvsem na javnih pripovedovalskih dogodkih. Kamniška knjižnica si z vsakoletnim pravljičnim festivalom pa tudi knjižnimi objavami gradiva prizadeva, da bi se motniške pripovedi še naprej ohranile v zavesti domačinov in drugih obiskovalcev ter bralcev.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Gašper Križnik, pravljica, pripovedno izročilo, pravljični motivi, Kamnik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Kamnik [i. e. Ljubljana]
Založnik:[B. Pahor]
Leto izida:2023
Št. strani:82 str.
PID:20.500.12556/RUL-146742 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:398.2(497.4Kamnik)
COBISS.SI-ID:158390787 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.06.2023
Število ogledov:534
Število prenosov:42
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Sveti Coprijan and other collections of narrative tradition from Kamnik and its surroundings: Fairytale as a folklore and literary genre : magistrsko delo
Izvleček:
Gašper Križnik was an artisan and merchant from the village of Motnik, who got himself noted in history as a gifted and persistent collector of folklore in its original form in a period when that was rare. Fairy tales that he collected in the latter part of the 19th century were published in the work called Sveti Coprijan and are the core of this master's thesis. Fairy tales in Križnik’s writings are presented as a folklore genre in a wider context (with the story being told live and written down simultaneously in a particular folklore event) and as a literary genre. The purpose of this master's thesis is to show common properties and some particularities in regards to Max Lüthi’s description, while observing, which fairy tale elements are constant and which are more interchangeable. My findings confirm the thesis set by Max Lüthi about the importance of form, as the sequence of events is highly compatible with what is expected of the genre. The same goes for space and time, while other elements allow for a more creative approach by the storyteller and are more susceptible for actualization. This is most obvious when psychologizing fairy tale characters. Because the fairy tales were observed and written down among people, the concept of a folklore event is also taken into account. A comparison of three variations of the same tale, written down by different writers in different time periods, shows us personal choices made by the storytellers and collectors when forming the tale. The context of time and space of telling and writing has significant influence on the content of the tale. Nowadays, because of our different lifestyle, it is most common to listen to live storytelling for both children and adults on special public events. The public library in Kamnik promotes and preserves tales from Motnik by organizing yearly fairytale festival and by publishing the tales.

Ključne besede:Gašper Križnik, fairytale, narrative tradition, fairytale motifs, Kamnik

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj