izpis_h1_title_alt

Posebnosti institutov delovnega prava pri agencijskem delu
ID Mele, Peter (Avtor), ID Tičar, Luka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,99 MB)
MD5: 5F6F418AEB2460AE2653F9FD41CF2F8B

Izvleček
Disertacija obravnava klasične institute delovnega prava pri delu preko agencij za začasno zaposlovanje – delodajalcev za zagotavljanje dela. Področje urejajo nacionalni pravni viri, zlasti ZDR-1 in ZUTD, ter viri mednarodnega prava in prava EU, od katerih je poglavitna Direktiva 2008/104/ES. Ti viri so podrobno analizirani. Predmet obravnave je tudi zgodovinski razvoj obravnavanega pravnega področja. Cilj je skozi objektivno analizo posameznih institutov delovnega prava potrditi, da ta oblika dela ne predstavlja večjega tveganja za delavce, da ostanejo bodisi brez zaposlitve bodisi brez uresničenih pravic iz delovnega razmerja kot v klasičnem delovnem razmerju. Tema je pravno občutljiva, saj ima agencijsko delo v družbi stigmo prekarnosti. Doktorska disertacija s teoretičnega, zgodovinskega, primerjalnega in praktičnega vidika raziskuje in opisuje posamezne klasične institute delovnega prava v srečevanju s to specifično obliko dela, ki pri skoraj vseh obravnavanih institutih zahteva upoštevanje določenih posebnosti. Te posebnosti so podrobno opisane. Pri tem je pomembna teza, da se klasični instituti delovnega prava že sedaj lahko izvajajo tako, da zagotavljajo ustrezen položaj agencijskim delavcem, vendar bi bile de lege ferenda možne izboljšave. Predlogi temeljijo na primerjalnem pravu, sodni praksi in znanstvenih ter strokovnih delih, poleg tega pa je pomembna še lastna izkušnja in razmišljanje. Delo vsebuje analizo tristranskosti pravnega razmerja. Podan je primerjalno-pravni prikaz ureditve v drugih državah. Obravnavana so tako individualna kot tudi kolektivna delovna razmerja. V okviru individualnih delovnih razmerij so obravnavane posebnosti pogodbe o zaposlitvi in njenega prenehanja ter obveznosti delavca in delodajalca, pri kolektivnih delovnih razmerjih pa sindikalna svoboda, kolektivno dogovarjanje, delavska participacija in stavka. Raziskava posega tudi na področji socialne varnosti ter varnosti in zdravja pri delu. Rezultati kažejo, da obstajajo posebnosti, vendar ni mogoč zaključek, da je položaj agencijskih delavcev slabši kot položaj klasično zaposlenih delavcev. Identificirane so pomanjkljivosti zakonodaje, pri čemer so podani tudi konkretni predlogi za njene spremembe oziroma dopolnitve.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:agencijsko delo, fleksibilne oblike dela, prekarnost, tristransko pravno razmerje, pogodba o zaposlitvi, napotitev, delovno razmerje, kolektivna delovna razmerja
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-145212 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:149726979 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.04.2023
Število ogledov:753
Število prenosov:129
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Particularities of labour law institutes in agency work
Izvleček:
The dissertation deals with the classic institutes of labour law when working through temporary employment agencies – employers providing labour. The field is governed by national legal sources, especially ERA-1 and LMRA, as well as sources of international law and EU law, the main of which is the Directive 2008/104/EC. These sources are analysed in detail. The subject of discussion is also the historical development of the considered legal field. The goal is to confirm, through an objective analysis of individual institutes of labour law that this form of work does not pose a greater risk for workers to be left either without employment or without realized rights from the employment relationship than in a classic employment relationship. The topic is legally sensitive, as agency work has a stigma of precariousness in society. From a theoretical, historical, comparative, and practical point of view, the doctoral dissertation investigates and describes individual classic institutes of labour law running into this specific form of work, which requires consideration of certain peculiarities in almost all institutes considered. These features are described in detail. An important hypothesis here is that the classical institutes of labour law can already be implemented in such a way as to ensure an adequate position for agency workers, but improvements are possible de lege ferenda. The proposals are based on comparative law, judicial practice, and scientific and professional works, and in addition, personal experience and contemplation are also important. The work contains the analysis of the tripartite nature of the legal relationship. A comparative legal overview of the regulation in other countries is given. Both individual and collective labour relations are discussed. In the context of individual employment relationships, the specifics of the employment contract and its termination, as well as the obligations of the employee and the employer, are discussed, while in the case of collective employment relationships, trade union freedom, collective bargaining, worker participation and strikes are presented. The research also includes some specifics in the field of social security and safety and health at work. The results show that there are peculiarities, but it is not possible to conclude that the position of agency workers is worse than that of the classically employed. The shortcomings of the legislation are identified and specific proposals for its amendments or additions are also given.

Ključne besede:agency work, flexible forms of work, precariousness, tripartite legal relationship, employment contract, assignment, employment relationship, collective employment relationships

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj