izpis_h1_title_alt

Vpliv menstrualnega cikla na mišično moč : magistrsko delo
ID Glušič, Manca (Avtor), ID Štirn, Igor (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Hadžić, Vedran (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,27 MB)
MD5: DB68DC376C351202338C6690FD2AFA72

Izvleček
Namen magistrske naloge je bilo ugotoviti, ali med zgodnjo folikularno, pozno folikularno in srednjo lutealno fazo menstrualnega cikla prihaja do razlik v mišični moči pri testu potisk s prsi in počep, merjeno z odnosom sila-hitrost-moč (F-v-P) in breme-hitrost (L-v) z linearnim dajalnikom, in ali obstaja povezava z izraženostjo predmenstrualnega sindroma. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 19 (22,05 ± 3,08 let, 60,9 ± 7,0 kg, 167,0 ± 5,6 cm) žensk z rednim menstrualnim ciklom (29 ± 2 dni), ki v obdobju zadnjih šestih mesecev niso uporabljale kontracepcije in so bile brez kakršnih koli menstrualnih motenj. Meritve so bile izvedene znotraj enega menstrualnega cikla med 1. in 3., 7. in 10. ter 19. in 21 dnevom menstrualnega cikala. Na vseh srečanjih so merjenke izvajale iste teste pod istimi pogoji. Začetna teža bremena pri obeh testih je bila 10 kg, pri čemer se je teža bremena pri testu potisk s prsi povečevala za 5 kg, pri testu počep pa za 10 kg, dokler hitrost izvedbe testa ni padla pod 0,5 m/s. Za prepoznavanje predmenstrualnega sindrom (PMS) je bil uporabljen vprašalnik za ugotavljanje predmenstrualnih simptomov (The premenstrual symptoms screening tool - PSST), na podlagi katerega smo merjenke razdelili v dve skupini (bolj izražen PMS – B-PMS; manj izražen PMS – M-PMS). Za vsako merjenko posebej je bilo na podlagi odnosa F-v-P in L-v izračunana največja teoretična sila (F0), največja teoretična hitrost (v0), naklon premice linearnega razmerja (SFv), največja mehanska moč (Pmax) in največja moč (1RM). Z enosmerno analizo variance za ponovljive meritve (ANOVA) nismo ugotovili razlik med menstrualnimi fazami v izhodnih spremenljivkah odnosa F-v-P in L-v, gledano neodvisno od izraženosti PMS. Prav tako tudi z dvosmerno analizo variance za ponovljive meritve (večfaktorska ANOVA), kjer smo analizo izvedli ločeno po skupinah, nismo ugotovili sistematičnih sprememb v mišični moči med menstrualnimi fazami oz. je bil vpliv izraženosti PMS in menstrualnih faz minimalen (ŋp2 < 0,3). Na podlagi rezultatov naše raziskave ugotavljamo, da akutne hormonske spremembe niso vplivale na spremembe v mišični moči med zgodnjo folikularno, pozno folikularno in srednjo lutealno fazo menstrualnega cikla.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:menstrualni cikel, mišična moč, nihanje ženskih spolnih hormonov, estrogen
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FŠ - Fakulteta za šport
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-145150 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:149094915 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.04.2023
Število ogledov:499
Število prenosov:173
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Influence of the menstrual cycle on muscle strength
Izvleček:
The purpose of this Master thesis was to determine whether differences appear in muscle strength during early follicular, late follicular and mid luteal phase of the menstrual cycle and whether there is a link to the manifestation of premenstrual syndrome. The mode of determining was achieved via execution of bench press and squat, measured by the relation of force-velocity-power (F-v-P) and load-velocity (L-v) with a linear encoder. The research encompassed 19 (22,05 ± 3,08 let, 60,9 ± 7,0 kg, 167,0 ± 5,6 cm) women with a regular menstrual cycle (29 ± 2 dni) which haven’t been using contraceptives in the previous 6 months and haven’t had any menstrual irregularities. The measurements were executed within one menstrual cycle between the 1st and 3rd, 7th and 10th, 19th and 21st day of the menstrual cycle. On all encounters the women carried out the same tests under the same conditions. The starting weight of load on both tests was 10 kg, whereby the load of the test of bench press was increased by 5 kg and of the test of squat by 10 kg until the velocity of execution dropped below 0,5m/s. For identifying premesntrual syndrome (PMS) a questionnaire for determining premenstrual syndroms (The premenstrual symptoms screening tool - PSST) was used, upon which the test subjects were split into two groups (more pronounced PMS – B-PMS; less pronounced PMS – M-PMS). For each of the women the highest theoretical force (F0), highest theoretical velocity, (v0), incline of linear ratio line (SFv), highest mechanical power (Pmax) and highest power (1RM) was calculated. Via one-way analysis of variance for repeatable measurements (ANOVA) no differences were determined between menstrual phases in output variables of relations F-v-P and L-v, independently of the level of PMS manifestation. In addition, via two-way analysis of variance for repeatable measurements (multi-factor ANOVA) where we conducted the analysis in separate groups, no systematic differences were determined in muscle strength during menstrual phases, or the influence of PMS prominence and menstrual phases was minimal (ŋp2 < 0,3). Based on the results of this research we conclude that acute hormonal changes did not influence changes in muscle strength during early follicular, late follicular and mid luteal phase of the menstrual cycle.

Ključne besede:menstrual cycle, muscle strength, fluctuation of female sex hormones, estrogen

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj